pozdravljeni že nekaj časa spremljam te forume, z navtiko se ukvarjam kratek čas ker mi je zadeva prirasla k srcu imam nekaj uprašanj ker vidim da zadevo obvladate.
Namreč zanima me podatek na katero mero namestiti motor da bo normalno glisiral imam namreč čoln yam 380 in motor mercury 8 štiri takten
zanima me kako se izmeri in kaj da je motor dosti v vodi ,imam kratko os.
Lani sem imel yam 420 in sem moral zadnjo desko nekoliko odrezati ker mi je motor dvigovalo iz vode,,
hvala za odgovore lp,
nastavitev motorja višina za normalno glisiranje
Moderatorji: moderator2, moderator, MareC, janadino
Piki napisal/-a:Antikavitacijska plošča mora biti v ravnini z dnom, oziroma s spodnjim delom krmne deske. Lahko je sicer 2 cm nižje, toda optimalno je v ravnini z dnom.
In iz kakega razloga si prišel do take ugotovitve?
Optimalne višine sploh ni, se pa da določit optimalna višina za zatečeno stanje. Ne veliko več kot desetletje nazaj, se je motorje res montiralo kot trdiš, tri desetletja nazaj celo MNOGO nižje.
Za športna plovila z klasičnim pogonom in alu propelerjem je optimalna višina kavitacijske plošče nekje med dnom krma in cca 2 cm nad njim, nikakor pod njim. Pomembno je kje se vrti propeler, tale plata je nek brezvezen privesek!
@Expres, če tisto o dviganju motorja pomeni, da ti je včasih zakavitiral propeler to ne pomeni nujno, da je bil namontiran previsoko! V kolikor je kavitacijska plošča nekje na nivoju kot ga omenjam in propeler vseeno kavitira, so najverjetnejši naslednji vzroki:
- neprimerna oblika dna.
- poškodovan propeler.
- poškodovana peta, ali stabilizator-plavutka pod pestom pete.
- težišče čolna med glisiranjem daleč preveč naprej.
Najpogostejši je ravno slednji razlog. Da plovilo z tako šibkim motorjem zaglisira je treba sest precej naprej, ampak potem, ko pride iz vode se je treba pač presest nazaj.
In kaka je razlika med:
- rešitvijo kavitiranja z nižje postavljeno peto kot predlaga Piki
- rešitvijo kavitiranja z presedanjem
je tudi 15% in več v hitrosti in MNOGO manj mehansko obremenjen pogon.
p.s.
kavitacijska plošča je nastala izključno zaradi napačnega razumevanja hidromehanike v časih, ko se je rojeval ta konjiček. V sedanjosti se jo uporablja le kot enostavno merilo za trotlziher montaže pri vsakem trgovcu, ki ve kaj je vijak in predvsem kot ščitnik, če propeler naleti na kak tujek, da deli propa ali tega tujka ne poletijo v zrak, antikavitacijske funkcije pa ta zadeva v resnici nikoli ni opravljala.
Brez veze se mi zdi "jovo na novo" sprožat detajljno debato, ki bi skoraj morala biti vsaj na tem forumu ad acta razjasnjena.
Če kdo ne verjame naj razmisli, kako za hudiča propelerji pri površincih ne zakavitirajo, čeprav je središče propove gredi nemalokrat višje od dna krme. In tudi pri zelo počasnem glisiranju ne kavitirajo, pa ni nobene coprnije vmes.
SR 290 napisal/-a:Piki napisal/-a:Antikavitacijska plošča mora biti v ravnini z dnom, oziroma s spodnjim delom krmne deske. Lahko je sicer 2 cm nižje, toda optimalno je v ravnini z dnom.
In iz kakega razloga si prišel do take ugotovitve?
To še danes piše v večini priročnikov proizvajalcev izvenkrmnih motorjev, nisem si izmislil jaz. Ponavadi je v ravnini z dnom kar o.k, z 2 cm višjo postavitvijo nimam izkušenj, ti boš že vedel.
Gledat moraš kaj pišejo in delajo proizvajalci plovil, ne pa proizvajalci motorjev. Od prvih je odvisno kje je optimalna višina propelerjeve gredi (X dimenzija) in kak propeler naj bi bil na gredi motorja.
Nisem gledal navodil motorjev, ampak sem prepričan, da tole kar trdiš ne boš našel nikjer drugje kot pri italijanskem proizvajalcu motorjev.
Tole: http://media.channelblade.com/boat_grap ... tricks.pdf je nastalo pri Mercuryju kakih petnajst let nazaj in je zelo konzervativno.
Nisem gledal navodil motorjev, ampak sem prepričan, da tole kar trdiš ne boš našel nikjer drugje kot pri italijanskem proizvajalcu motorjev.
Tole: http://media.channelblade.com/boat_grap ... tricks.pdf je nastalo pri Mercuryju kakih petnajst let nazaj in je zelo konzervativno.
Ja, ampak realnost je pa, da laiku povečini namontirajo motor po priporočilih proizvajalca motorja. Ali proizvajalci navadnemu smrtniku dostopnih plovil dajejo kake usmeritve glede višine montaže motorja ? Zdi se mi, da ponavadi določijo samo dolžino osi...
Na hitro, Yamaha za F20 model (najnovejša navodila, ki so na netu - po 2007), priporoča montažo med dnom krmne stene in 2,5 cm pod njim. Za F 200 pa v ravnini z dnom, oziroma priporoča še posvet s proizvajalcem plovil.
Na hitro, Yamaha za F20 model (najnovejša navodila, ki so na netu - po 2007), priporoča montažo med dnom krmne stene in 2,5 cm pod njim. Za F 200 pa v ravnini z dnom, oziroma priporoča še posvet s proizvajalcem plovil.
Piki napisal/-a:Ja, ampak realnost je pa, da laiku povečini namontirajo motor po priporočilih proizvajalca motorja. Ali proizvajalci navadnemu smrtniku dostopnih plovil dajejo kake usmeritve glede višine montaže motorja ? Zdi se mi, da ponavadi določijo samo dolžino osi...
Ja in zato je taka štala okrog porabe in voznih lastnosti! Pri izbiri propelerja in višine montaže je čoln pomembnejši, navodila od proizvajalca motorja upoštevaš le v toliko, da ga zaradi napačne uporabe ne pokvariš. Verjetno se z temi 2 cm pod krmo zihrajo pred tožbami v ameriškem stilu:"Mikrovalovka ni primerna za sušenje domačih mačk."
Imaš dolžino noge in potem fine nastavitve motorja, kar ima prav vsak motor.
Glavni problem pri vsem tem je verjetno velika količina trgovskih centrov, ki ponujajo različne tipe plovil, nanje pa natikajo najrazličnejše motorje. ZELO redki centri se resnično poglobijo v ta problem in večinoma robo iz zabojev sestavijo po logiki, ki jo omenjaš v prvem postu. Za ziher navadno dodajo še en predimenzioniran propeler, z katerim se motor muči ko pes.
Nobena izjema ni recimo Kličko, ki z "originalnim" propelerjem na 30 hp Selvi sploh ne pride iz vode, če v njem sedijo trije, ali 4,2 m dolg gliser, ki navkljub 50 hp Evinrudeu komaj spravi skupaj 40 km/h, iz vode pa z dvema komaj potegne. Naletel sem na pri zastopniku sestavljenega gumenjaka z Yamaho, ki je imela za 2" prevelik premer in skoraj za 3" premali korak propelerja. Motor nikoli ni dosegel zahtevanih vrtljajev polnega teka, čoln se je premikal kot polž in na taistem servisu so "garantirali", da je to povsem v skladu z navodili motorja! To so točno taki primeri pregloboke tace in prevelikega propelerja, vse pa namontirano striktno v sodelovanju z uradnim prodajalcem.
Za večino plovil lahko na netu dobiš rezultate testov z različnimi motorji, ter propelerji. V kolikor ni testa ravno za "tvoje" plovilo, je pa za primerljivo podobnega. In tam not povsod piše kako visoko je kavitacijska, ali vsaj X število in dodajo še tip propelerja.
To je dovolj podrobno in enostavno za navadne smrtnike. Brez veze se mi zdi iti birokratske igrice in sikat napako v formulaciji stavka..., dovolj je že bilo na tem forumu razpredanja okrog tega in kdor mi verjame, mi verjame, ostali si pa lahko na spletu poiščejo odgovor, ali pa si mislijo svoje.
SR 290 napisal/-a:Nobena izjema ni recimo Kličko, ki z "originalnim" propelerjem na 30 hp Selvi sploh ne pride iz vode, če v njem sedijo trije,
Tu se bom dodal samo to da SR 290 obvlada zadevo! Ko so mi eni govorili o tem da sem pač razvajen in da se kliček s 30 konji pač tako obnaša, drugi naj kupim propeler z manjšim korakom mi je SR290 rekel naj se propelerja raje lotim s flexom in mu zmanjšam premer (flex predvsem zato ker manjši propeler za to selvo ne obstaja). Kar sem tudi naredil. Kliček sedaj s 3mi in opremo za podvodni ribolov izglisira, končna hitrost pa je za 18km/h (merjeno z gps) večja kot je bila. Pred tem ni bilo šanse da bi s 3mi izglisiral iz vode, že z dvema je trajalo celo večnost. Letos bom namontiral še obratomer ter mogoče še za kašnem centimeter dvignil motor in glede na obratomer po njegovem nasvetu še malo strimal propeler in ne dvomim da ne bo šlo še bolje. Mi sicer dol visi za končno hitrost dokler čoln glisira, se pa konkretno pozna pri porabi pa še motor majn trpi če je vse kolikor se da zoptimizirano!
Nazadnje spremenil Tjaz, dne Ne Maj 11, 2014 21:11, skupaj popravljeno 1 krat.
Zadeva se je kar razvila v debato moram povedati ker nisem glih dober poznavalec navtike da sem imel z tem težave, yam 420 je pripravljen za dolgo os, tako da moraš motor z kratko osjo v vsakem primeru spustiti kar dosti, moraš ga spraviti na določeno mero ki jo opisujete drugače ne gre.
Ko to opraviš zadeva deluje, to sem lani opravil kar na morju kupil sem ubodno žago ,mali aku vrtalnik snel motor in odrezal, pri tem čolnu ki ga imam sedaj yam 380 je pa že določena mera pravilna ki jo opisujete in mislim da bo zadeva delovala pravilno.
Lani sem imel težave komaj sem našel na morju čoln podoben mojemu in še z metrom sem skakal okoli tujega čolna,zadeva je bila kar nerodna ampak sem rešil zadevo.
Zavedlo me je to ker je bila stranica že za pet cm odrezana ampak na čolnu je bil motor yamaha 30 dolga os potem sem še moral odrezati ne spomnim se glih ampak okoli 8 cm.
Je pa res da človek grata zasvojen z temi stvarmi denarja in časa se zapravil ogromno vsako leto so neke spremembe enkrat volanska konzola potem sedež potem blazine po tleh, potem drug čoln žena mi pravi da sem čist zmešan okoli tega ampak kaj čemo,
pozdravljeni in hvala za pomoč,,,,,,,,
Ko to opraviš zadeva deluje, to sem lani opravil kar na morju kupil sem ubodno žago ,mali aku vrtalnik snel motor in odrezal, pri tem čolnu ki ga imam sedaj yam 380 je pa že določena mera pravilna ki jo opisujete in mislim da bo zadeva delovala pravilno.
Lani sem imel težave komaj sem našel na morju čoln podoben mojemu in še z metrom sem skakal okoli tujega čolna,zadeva je bila kar nerodna ampak sem rešil zadevo.
Zavedlo me je to ker je bila stranica že za pet cm odrezana ampak na čolnu je bil motor yamaha 30 dolga os potem sem še moral odrezati ne spomnim se glih ampak okoli 8 cm.
Je pa res da človek grata zasvojen z temi stvarmi denarja in časa se zapravil ogromno vsako leto so neke spremembe enkrat volanska konzola potem sedež potem blazine po tleh, potem drug čoln žena mi pravi da sem čist zmešan okoli tega ampak kaj čemo,
pozdravljeni in hvala za pomoč,,,,,,,,
Za čoln predviden za motor z dolgo osjo ni ravno smiselno nabavit motorja s kratko in potem krajšat krmne plošče.
Če debatiramo take stvari se bo pojavil še kdo, ki bo spraševal kako montirat vgradni motor (po možnosti diesel) na/v gumenjak Yam 380.
Za eksperte na forumu imam pa eno idejo: izumit in patentirat nadgradnjo sistema power trim and tilt tako, da bo samodejno reguliral višino vpetja motorja na krmni deski, nadalje pa tudi še levo in desno.
Mogoče bo pa kdo odkril neobjavljene zapiske, v katerih je Ole Evinrude dognal, da je treba pri plovbi proti vetru montirati motor za 14,12mm višje, pri plovbi po valovih do 0,49m za 8,88mm nižje, pri plovbi ob bočnem vetru z desne pa dvigniti samo levo stran za 4,17 mm, desno pa pustiti na standardni višini.
Še enkrat rečem - dajte no lepo vas prosim...
Če debatiramo take stvari se bo pojavil še kdo, ki bo spraševal kako montirat vgradni motor (po možnosti diesel) na/v gumenjak Yam 380.
Za eksperte na forumu imam pa eno idejo: izumit in patentirat nadgradnjo sistema power trim and tilt tako, da bo samodejno reguliral višino vpetja motorja na krmni deski, nadalje pa tudi še levo in desno.
Mogoče bo pa kdo odkril neobjavljene zapiske, v katerih je Ole Evinrude dognal, da je treba pri plovbi proti vetru montirati motor za 14,12mm višje, pri plovbi po valovih do 0,49m za 8,88mm nižje, pri plovbi ob bočnem vetru z desne pa dvigniti samo levo stran za 4,17 mm, desno pa pustiti na standardni višini.
Še enkrat rečem - dajte no lepo vas prosim...
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 9 gostov