Bayliner in Rinker
Moderatorji: moderator2, cibro, moderator
Bayliner in Rinker
--
Nazadnje spremenil Marjan 99, dne Sr Jun 07, 2017 19:57, skupaj popravljeno 1 krat.
-
navtik_borut
- Admiral
- Prispevkov: 701
- Pridružen: Ne Maj 05, 2013 20:46
Če si kaj okoli Tribunja, je tam charter firma Kornati Nautika, kjer sem lani konec avgusta rental 175 Baya za 100€ za cel dan. Verjetno pa tudi kje drugje najdeš podobno ponudbo. To ti je najboljši način, da vidiš, če je tak tip čolna zate. Pa smučke zraven pa sprobat. Jaz sicer nisem nič vlekel, a mislim, da za to kar opisuješ mora ostati še viška moči.
Oj!
Sam sem imel do lanskega leta 175-ko. Na začetku zelo ponosen in zadovoljen z leti pa malo manj. Po petih letih sem se odločil za zamenjavo. Naj povem, da je bilo to moje prvo plovilo in sem z njim nabral prve morjeplovske užitke. Plovilo sem kupil pri enem od naših preprodajalcev plovil, ki ga je prodajal kot testno plovilo na enem od italijanskih jezer. Ob nakupu je bilo plovilo še v garanciji.
Motor je vsa leta delal B.P. Seveda, če izvzamem dve ali tri njegove ”muhe”, ki pa niso problematične ko jih osvojiš.
Večji problem je bil z plastiko. Že ob prevzemu plovila sem opazil nekaj drobnih črtic v plastiki. Kot popolni začetnik se nisem obremenjeval z tem. Kasneje se je izkazalo, da je bila to napaka. Vsako novo sezono je bilo teh za las drobnih razpok več. Pojavljale so se povsod po trupu, po palubi, v prostoru za sidro... . Tiste prve pa so se začele napihovati. Podobne težave sem opazil tudi na nekaterih drugih plovilh tega modela.
Problem je tudi krmarjev sedež. Na njem sediš zelo nizko in imaš občutek, da pilotiraš bob. Rešitev je v sedenju na naslonjalu, kar pa je na daljših potovanjih neudobno in meji na mazohizem, še bolj če je morje valovito. Novejši modeli imajo školjkasti sedež in je verjetno težava rešena. Tudi sicer je čoln opremljen špartansko, vendar še vedno toliko, da pusti nek vtis.
Ker sam nisem vešč ”šraufanja” sem čoln vsako jesen dal na redni servis in konzervacijo, kar pomeni 500-600 EUR stroška.
Čoln je za enodnevne izlete odlična izbira. Mi smo tričlanska družina. Svojo ”bazo ” imamo v Straškem. Od tu smo brez težav dosegli Osor in Susak na drugi strani pa Biograd, Dugi otok in seveda vse vmes.
Poraba je cca 20l/h . Pri smučanju in tubi večja. Nobenega problema ni bilo z nami tremi na krovu vleči še nekoga na tubi ali smučarja na vodi .
Prikolico sem imel z nosilnostjo 1250 kg. Kar ni preveč. Sam čoln ima nekoliko čez 850 kg, prikolica sama ima tudi preko tristo kg, še malo goriva v tanku in malo krame in si že tam,tam.
To je to. Upam, da sem ti kaj pomagal. Če te zanima še kaj, prosim sporoči
l.p.
Sam sem imel do lanskega leta 175-ko. Na začetku zelo ponosen in zadovoljen z leti pa malo manj. Po petih letih sem se odločil za zamenjavo. Naj povem, da je bilo to moje prvo plovilo in sem z njim nabral prve morjeplovske užitke. Plovilo sem kupil pri enem od naših preprodajalcev plovil, ki ga je prodajal kot testno plovilo na enem od italijanskih jezer. Ob nakupu je bilo plovilo še v garanciji.
Motor je vsa leta delal B.P. Seveda, če izvzamem dve ali tri njegove ”muhe”, ki pa niso problematične ko jih osvojiš.
Večji problem je bil z plastiko. Že ob prevzemu plovila sem opazil nekaj drobnih črtic v plastiki. Kot popolni začetnik se nisem obremenjeval z tem. Kasneje se je izkazalo, da je bila to napaka. Vsako novo sezono je bilo teh za las drobnih razpok več. Pojavljale so se povsod po trupu, po palubi, v prostoru za sidro... . Tiste prve pa so se začele napihovati. Podobne težave sem opazil tudi na nekaterih drugih plovilh tega modela.
Problem je tudi krmarjev sedež. Na njem sediš zelo nizko in imaš občutek, da pilotiraš bob. Rešitev je v sedenju na naslonjalu, kar pa je na daljših potovanjih neudobno in meji na mazohizem, še bolj če je morje valovito. Novejši modeli imajo školjkasti sedež in je verjetno težava rešena. Tudi sicer je čoln opremljen špartansko, vendar še vedno toliko, da pusti nek vtis.
Ker sam nisem vešč ”šraufanja” sem čoln vsako jesen dal na redni servis in konzervacijo, kar pomeni 500-600 EUR stroška.
Čoln je za enodnevne izlete odlična izbira. Mi smo tričlanska družina. Svojo ”bazo ” imamo v Straškem. Od tu smo brez težav dosegli Osor in Susak na drugi strani pa Biograd, Dugi otok in seveda vse vmes.
Poraba je cca 20l/h . Pri smučanju in tubi večja. Nobenega problema ni bilo z nami tremi na krovu vleči še nekoga na tubi ali smučarja na vodi .
Prikolico sem imel z nosilnostjo 1250 kg. Kar ni preveč. Sam čoln ima nekoliko čez 850 kg, prikolica sama ima tudi preko tristo kg, še malo goriva v tanku in malo krame in si že tam,tam.
To je to. Upam, da sem ti kaj pomagal. Če te zanima še kaj, prosim sporoči
l.p.
-
navtik_borut
- Admiral
- Prispevkov: 701
- Pridružen: Ne Maj 05, 2013 20:46
Ja, res je, to z nizkim sedenjem je tudi mene motilo. A to je hiba vseh podobnih modelov pri tej dolžini, ker so stranice nizke, so sedeži spuščeni skoraj na tla kokpita. Ko pa stojiš, pa imaš volan nekje pri kolenih (glej spodnjo sliko), kar spet ni fajn. Dvomim pa, da školjkast sedež reši težavo, ker je na isti višini. Razen če je nastavljiv po višini. Treba se je zavedat, da so to pač čolni ki ciljajo na novince v natviki. Temu je primerna velikost in cena, s tem pa tudi komfort.
Če bi jaz iskal zase nekaj za ob apartmaju ali kampu, bi verjetno vzel nekaj takega.
Če bi jaz iskal zase nekaj za ob apartmaju ali kampu, bi verjetno vzel nekaj takega.
Skoraj vsi tovrstni gliserčki imajo nekaj "napak" kot na primer:
- zaradi večjega razpoložljivega prostora so nesorazmerno široki in zato pogojno primerni za plovbo po malce večjih valovih. Ravno zaradi tega se marsikateremu novopečenemu lastniku pošteno kolca po njegovi stari dobri gumici.
-zaradi lepšega videza imajo lepe dolge strupene premce, kar zopet slabo vpliva na stabilnost med plovbo, saj drastično skrajša vodno linijo.
- zaradi čim nižje proizvodne cene so izdelani večinoma iz brizganega laminata. Šoba brizga smolo in zraven meče steklene sekance. Postopek se da super avtomatizirat, ampak trdnostno pa taka lupina ni vredna počenega groša, če seveda ni izdelana kot ledolomilec, a žal to pomeni nepotrebno maso.
- ker morajo biti čim cenejši, mora biti oblika taka, da glisirajo tudi z šibkejšim motorjem. Šment je v prej omenjeni zastareli in zato težki gradnji in ni druge rešitve kot majhen V-lom dna, ki je praviloma manjši od 20 stopinj, navadno se vrti nekje med 16 in 18 stopinjami. To zopet ne vpliva blagodejno na stabilnost med glisiranjem.
Ne glede na znamko se mi zdi, da so vsi kot jajce jajcu, detajli so različni le nad vodno linijo, da obdrži vsaka firma svoj dizajnerski karater. Mislim, da je vseeno katere firme plovilo nabaviš. Z enako opremo in ob enaki dolžini, ter namenu plovila, bodo v resnici vsa zelo podobna, če ne enaka.
Če ga boš imel le za dopoldansko norenje po zalivu je to dobra izbira, če želiš iti tudi na kako pot, je v tej velikosti vsak gumenjak primernejši, le to pazi, da lahko potnike zaščitiš pred vetrom, drugaše boste zmrznili.
In še nizko sedenje;
To sploh ne bi bilo problematično, če bi bili sedeži temu namenjeni. V avtu se da zelo udobno nizko sedet in tudi razgled je lahko odličen. V navtiki ti ponudijo lep školjkast sedež, ampak praviloma imajo prekratka sedala, ki so za povrhu vodoravno postavljena in ob preveč navpičnem naslonjalu hočeš nočeš lezeš dol, v stegna dobiš mravljince in boli te hrbet, pa še z nogami se moraš vseskozi upirat v neko podlago.
Mi smo to rešili na tak način, da smo Garelickove školjkaste sedeže nagnili za 10 ali 15 stopinj nazaj (Ne spomnim se več.) in sedenje je udobno, čerpav je rit med sedenjem oddaljena od podlage le za okrog 25-30 cm. Odviješ sedež in daš med njega ter nosilno letev kajlo pa je rešeno.
Ob tem se mi zdi pomembno, da med sedenjem lahko gledaš čez šipo.
- zaradi večjega razpoložljivega prostora so nesorazmerno široki in zato pogojno primerni za plovbo po malce večjih valovih. Ravno zaradi tega se marsikateremu novopečenemu lastniku pošteno kolca po njegovi stari dobri gumici.
-zaradi lepšega videza imajo lepe dolge strupene premce, kar zopet slabo vpliva na stabilnost med plovbo, saj drastično skrajša vodno linijo.
- zaradi čim nižje proizvodne cene so izdelani večinoma iz brizganega laminata. Šoba brizga smolo in zraven meče steklene sekance. Postopek se da super avtomatizirat, ampak trdnostno pa taka lupina ni vredna počenega groša, če seveda ni izdelana kot ledolomilec, a žal to pomeni nepotrebno maso.
- ker morajo biti čim cenejši, mora biti oblika taka, da glisirajo tudi z šibkejšim motorjem. Šment je v prej omenjeni zastareli in zato težki gradnji in ni druge rešitve kot majhen V-lom dna, ki je praviloma manjši od 20 stopinj, navadno se vrti nekje med 16 in 18 stopinjami. To zopet ne vpliva blagodejno na stabilnost med glisiranjem.
Ne glede na znamko se mi zdi, da so vsi kot jajce jajcu, detajli so različni le nad vodno linijo, da obdrži vsaka firma svoj dizajnerski karater. Mislim, da je vseeno katere firme plovilo nabaviš. Z enako opremo in ob enaki dolžini, ter namenu plovila, bodo v resnici vsa zelo podobna, če ne enaka.
Če ga boš imel le za dopoldansko norenje po zalivu je to dobra izbira, če želiš iti tudi na kako pot, je v tej velikosti vsak gumenjak primernejši, le to pazi, da lahko potnike zaščitiš pred vetrom, drugaše boste zmrznili.
In še nizko sedenje;
To sploh ne bi bilo problematično, če bi bili sedeži temu namenjeni. V avtu se da zelo udobno nizko sedet in tudi razgled je lahko odličen. V navtiki ti ponudijo lep školjkast sedež, ampak praviloma imajo prekratka sedala, ki so za povrhu vodoravno postavljena in ob preveč navpičnem naslonjalu hočeš nočeš lezeš dol, v stegna dobiš mravljince in boli te hrbet, pa še z nogami se moraš vseskozi upirat v neko podlago.
Mi smo to rešili na tak način, da smo Garelickove školjkaste sedeže nagnili za 10 ali 15 stopinj nazaj (Ne spomnim se več.) in sedenje je udobno, čerpav je rit med sedenjem oddaljena od podlage le za okrog 25-30 cm. Odviješ sedež in daš med njega ter nosilno letev kajlo pa je rešeno.
Ob tem se mi zdi pomembno, da med sedenjem lahko gledaš čez šipo.
Marjan 99 napisal/-a: Kako pa si rešil težave s plastiko?
Kriza ! Dilema je bila kaj storiti. Ena od možnosti je bila, na novo barvati čoln. Vendar, glede na to, da plastika dejansko ni bila najbolj trdna, to nebi bila končna rešitev, temveč odlaganje problema za sezono ali dve. Verjetno bi vse skupaj na novo spokalo. Rešitev se je začela dogajati predlansko jesen, ko sem peljal čoln na servis in fantinom na servisu , kot vsako leto, zopet utrujal okrog plastike. In od vsega hudega so našli rešitev.
Ponudili so mi nov čoln, z konkretnim popustom, Baylinerja pa vzeli v račun po dokaj ugodni ceni. Čoln je bil (je še, pri novem lastniku) letnik 2006
Jape napisal/-a:greenhorn----- je čolniček oranžno,črna in bela kombinacija
Verjetno je to ta. Privezan je (letos še ne) na boji pred starim nudističnim kampom.
SR 290 napisal/-a:Ob tem se mi zdi pomembno, da med sedenjem lahko gledaš čez šipo.
Ja to je res, vendar v takšnem čolnu bolj želja kot realnost. Še posebno, če pred tabo, v bow-u, sedi ves navdušen član posadke z vetrom v laseh.
Jaz še nisem imel školkastega sedeža, temveč klasični sprednji-zadnji kombiniran sedež, ki se raztegne v ležišče. Tega ni mogoče podlagati tako, da bi bila zadeva trdna v valovih. Sam sem vzel dva naslonjala iz počitniške prikolice in ju na daljših plovbah podstavil pod rit. Seveda to potem ni bilo ne sedenje,ne stanje, sem bil pa nekako naslonjen in še videl sem naprej.
Ne, vsaj z moje strani ni bilo tako mišljeno.
Če želiš čim večjo bivalno ploščad je tak gliser kot naročen, če pa ga želiš uporabljat kot gliser za daljše izlete, je po moje za to velikost boljši gumon. Še boljši od gumona so za izlete tisti ameriški divjaki ala Allison, Tuff in podobno, ampak tega gotovo ne boš jemal.
Za norčije po zalivih so primerni oboji.
@Grenhorn;
Spokana površina je tovarniška napaka in ob prvih razpokah bi moral dobit nov čoln, če je bil v garanciji! Vem, da je Bayliner pred leti napravil napako v laminaciji. Uporabljali so roving tkanino in za čim cenejši laminat niso dajali mate med dve plasti. Tisti letnik se je kompletna proizvodnja razslojila in morda je bil to razlog razpok gel coata omenjenih v teh prispevkih. Vem pa ne, ali so dajali roving tkanino tudi v take male čolne, ampak vsekakor je bila pri tem plovilu storjena huda napaka proizvajalca in po moje so te na čisto našajbali, ker nisi dobil drugega plovila.
Če želiš čim večjo bivalno ploščad je tak gliser kot naročen, če pa ga želiš uporabljat kot gliser za daljše izlete, je po moje za to velikost boljši gumon. Še boljši od gumona so za izlete tisti ameriški divjaki ala Allison, Tuff in podobno, ampak tega gotovo ne boš jemal.
Za norčije po zalivih so primerni oboji.
@Grenhorn;
Spokana površina je tovarniška napaka in ob prvih razpokah bi moral dobit nov čoln, če je bil v garanciji! Vem, da je Bayliner pred leti napravil napako v laminaciji. Uporabljali so roving tkanino in za čim cenejši laminat niso dajali mate med dve plasti. Tisti letnik se je kompletna proizvodnja razslojila in morda je bil to razlog razpok gel coata omenjenih v teh prispevkih. Vem pa ne, ali so dajali roving tkanino tudi v take male čolne, ampak vsekakor je bila pri tem plovilu storjena huda napaka proizvajalca in po moje so te na čisto našajbali, ker nisi dobil drugega plovila.
-
navtik_borut
- Admiral
- Prispevkov: 701
- Pridružen: Ne Maj 05, 2013 20:46
Re: Bayliner in Rinker
Marjan 99 napisal/-a:Pozdravljeni
Sem lastnik gumice, razmišljam pa tudi v smeri plastike v prihodnosti. Želel bi nekaj informacij in nasvetov o čolnih Bayliner 175 in Stingray 180 oziroma o podobnih plovilih.
Plovilo uporabljam v glavnem med počitnicami za dnevne izlete, 2-3 tedne letno. Zanima me kako je z motorji 135 KM, ali lahko vlečem recimo smučarja cca 80kg in z dvema osebama˝(konkretnima-100kg), ter ostale info, ki bi mi lahko koristile. Teža plovila, prikolica, vleka, priporočena zavarovanja za takšno plovilo, ipd.
Marjan 99
Pozdravljen .Sam imam bayliner 2052 bowrider,je malo daljši od 175,ampak mnogo starejši.Tak tip čolna je zakon za dnevne izlete,ker maš prednji konec odprt,zato je lahko dostopen,pa še več prostora je v njem.Naj ti povem tudi,da z mojo včasih prespiva po kak dan na njem-seveda imam vse kamper cerade,pa se tudi da.Moje mnenje je,če boš jemal gliser tega ranga,naj bo bowrider,ker kabina ti samo zavzema prostor,ker imaš potem bistveno manjši maneverski prostor med sedeži.Pa tudi 135 Km bo dovolj,za kar si napisal.
Marjan 99 napisal/-a:Vse bolj ugotavljam, da razmišljanje o tej vrsti plovila po vaših izkušnjah ni najbolj pametno, se bo treba obrnit v kakšno drugo smer.
Z svojim modrovanjem te nikakor nisem hotel prepričevati, da izberi drugačen model čolna. Nasprotno. Oblika čolna je za takšen namen kot si ga opisal čisto prava. Seveda je ta trditev odvisna od zornega kota tistega, ki se odloča. Večkrat sem na tem forumu prebral komentarje, da čoln, ki nima kabine ni čoln. Jaz se z tem ne morem strinjati. Ja, zaprt čoln je super zadeva, vendar ne v dimenzijah 5m in nekaj cm. Na takem čolnu kabina ni kabina, temveč nekaj za silo, poleg tega pa ti bistveno zmanjša preostali prostor, kot je omenil tudi McKenzy. Po mojem ti veliko več veselja prinese BW z svojima sprednjema sedžema. Pri nas med plovbo nista nikoli prazna in bi bil greh to veselje uničiti z kabino, v kateri nebi nikoli prebival.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 7 gostov