Izbira propelerja
Moderatorji: moderator2, cibro, moderator
Potem pa e-bay ali aluminijastega.
Je pa tak inox povsem druga pesem in MNOGO manj kavitira v vseh pogojih. Lahko iščeš tudi kak drug inox prop z premerom med 10 in 11 colami, ter korakom med 18 in 19 colami, 4. kraki lahko ima eno colo manjši korak.
Ko bo dovolj letelo je glavni problem, da te navzven kantne. Čoln se neha not nagibat in je kar strašljiv občutek. Takrat moraš imet jajca in zdravo pamet obenem, da te kak val ne preseneti in takrat je manj kavitiranja, pa tudi potegne takoj, ko daš gasa. Pomanjkanje elektro trima je vsekakor problem.
Je pa tak inox povsem druga pesem in MNOGO manj kavitira v vseh pogojih. Lahko iščeš tudi kak drug inox prop z premerom med 10 in 11 colami, ter korakom med 18 in 19 colami, 4. kraki lahko ima eno colo manjši korak.
Ko bo dovolj letelo je glavni problem, da te navzven kantne. Čoln se neha not nagibat in je kar strašljiv občutek. Takrat moraš imet jajca in zdravo pamet obenem, da te kak val ne preseneti in takrat je manj kavitiranja, pa tudi potegne takoj, ko daš gasa. Pomanjkanje elektro trima je vsekakor problem.
Nazadnje spremenil SR 290, dne Po Jun 02, 2014 23:48, skupaj popravljeno 1 krat.
- Marcel_Mastnak
- Admiral
- Prispevkov: 4061
- Pridružen: So Jul 31, 2010 22:06
- Kraj: Celje
@SR290
Ena težava nastopi pri pretiranem dvigovanju klasičnih outboardov - kaj hitro se lahko zgodi da bo motor ostal brez vode za hlajenje. To mene pri vsem skupaj še najbolj skrbi. Sicer ima etec I-3 zelo ozek in nizko postavljen usis ampak vseeno...
V garaži ima sosed enega Ranierija s Hondo 50 gor. Itak so mu motor zmontirali tako da je antiventilacijska tolk pod dnom čolna, kolikor je pri meni nad dnom. Mera od podna čolna do zgornjega roba usisa pa je pri mojem čolnu kljub vsemu nekaj večja.
4T Honda 50 je no-go motor za kakršnokoli dvigovanje in hecanje kakršnega se nekateri gremo. Usis vode je zelo visok le zakaj more bit >7cm za tak motorček. Bedarija totalna.
Ves ta performančni hec je na žalost očitno namenjen le večjim motorjem, kjer imaš na razpolago pete z low water pickupom in tudi soliden nabor propelerjev. Nekako do 100 konjev pa je vse posplošeno na nek povprečni performance.
Ena težava nastopi pri pretiranem dvigovanju klasičnih outboardov - kaj hitro se lahko zgodi da bo motor ostal brez vode za hlajenje. To mene pri vsem skupaj še najbolj skrbi. Sicer ima etec I-3 zelo ozek in nizko postavljen usis ampak vseeno...
V garaži ima sosed enega Ranierija s Hondo 50 gor. Itak so mu motor zmontirali tako da je antiventilacijska tolk pod dnom čolna, kolikor je pri meni nad dnom. Mera od podna čolna do zgornjega roba usisa pa je pri mojem čolnu kljub vsemu nekaj večja.
4T Honda 50 je no-go motor za kakršnokoli dvigovanje in hecanje kakršnega se nekateri gremo. Usis vode je zelo visok le zakaj more bit >7cm za tak motorček. Bedarija totalna.
Ves ta performančni hec je na žalost očitno namenjen le večjim motorjem, kjer imaš na razpolago pete z low water pickupom in tudi soliden nabor propelerjev. Nekako do 100 konjev pa je vse posplošeno na nek povprečni performance.
- Marcel_Mastnak
- Admiral
- Prispevkov: 4061
- Pridružen: So Jul 31, 2010 22:06
- Kraj: Celje
Kar se tiše kavitacijske in sesalnih lukenj se malce preveč bojite.
kadar je kavitacijska poravnana z krmo je v resnici vsaj 1,5 cm, če ne še več pod vodo! Računat je treba, da ima dno med vožnjo vpadni kot med 1,5 in 3 stopinjami in da čoln tlači vodo, ki takoj za krmo rukne v loku v zrak. Tudi torpedo dobro porine vodo v zrak proti kavitacijski.
Ko motor dovolj dvigneš, da so luknje nekje na nivoju stvarne gladine je čisto dovolj za hlajenje. Dejansko je lahko kavitacijska glede pregrevanja vsaj za kake 5 cm nad krmo, natančno me ne držat za besedo in je treba preizkusit za vsak primer posebej. Večjo nevarnost od višine pomeni za motor kavitacija okrog torpeda. Verjetno ima Honda zato luknjo postavljeno tako visoko. Za hitrejšo plovbo je vsekakor zelo priporočljiva vsaj opozorilna lučka za vroč motor in to montirat ni neka visoka tehnologija.
Sicer je pa pri dvigu propelerja najpomembnejših prvih nekaj centimetrov, da špički pogledajo ven iz vode. Takrat potegne krak zrak v vodo in leti po zračnem filmu. vsako nadaljnje dviganje ni več tako produktivno in koristi le še zaradi manjše omočene površine. Mislim, da za teh 40-50 vozlov ni treba pretiravat in ko je propeler "namazan" z zrakom je dovolj.
In še ena pomembna: Aluminijastim propelerjem ne paše ventiliranje!!! Aluminija se voda ne prime in ne zaventilira, temveč zakavitira. Poleg tega ima debel profil. Inoxa se voda prime in nanjo se nalepi zračna blazina...
Choperja sem predlagal, ker mu na startu izpušni plini pihnejo ob pestu in zakavitira, da dobi motor vrtljaje, nato pa naenkrat zgrabi in čoln skoči iz vode tudi z večjim premerom. Ko je enkrat zunaj je pa itak narava propa taka, da ga mora kak cm gledat iz vode. Zdi se mi, da bi bil za tole Kvarnerplastiko ravno pravi.
http://www.ebay.com/itm/10-25-X-18-Sign ... ef&vxp=mtr
http://www.ebay.com/itm/Yamaha-40-60-HP ... b4&vxp=mtr
http://www.ebay.com/itm/25-75-HP-13-SPL ... 20&vxp=mtr
Lahko pa nabaviš takega in ga pošlješ na Reko, da mu dodajo 2" koraka.
http://www.ebay.com/itm/Stainless-Steel ... 60&vxp=mtr
kadar je kavitacijska poravnana z krmo je v resnici vsaj 1,5 cm, če ne še več pod vodo! Računat je treba, da ima dno med vožnjo vpadni kot med 1,5 in 3 stopinjami in da čoln tlači vodo, ki takoj za krmo rukne v loku v zrak. Tudi torpedo dobro porine vodo v zrak proti kavitacijski.
Ko motor dovolj dvigneš, da so luknje nekje na nivoju stvarne gladine je čisto dovolj za hlajenje. Dejansko je lahko kavitacijska glede pregrevanja vsaj za kake 5 cm nad krmo, natančno me ne držat za besedo in je treba preizkusit za vsak primer posebej. Večjo nevarnost od višine pomeni za motor kavitacija okrog torpeda. Verjetno ima Honda zato luknjo postavljeno tako visoko. Za hitrejšo plovbo je vsekakor zelo priporočljiva vsaj opozorilna lučka za vroč motor in to montirat ni neka visoka tehnologija.
Sicer je pa pri dvigu propelerja najpomembnejših prvih nekaj centimetrov, da špički pogledajo ven iz vode. Takrat potegne krak zrak v vodo in leti po zračnem filmu. vsako nadaljnje dviganje ni več tako produktivno in koristi le še zaradi manjše omočene površine. Mislim, da za teh 40-50 vozlov ni treba pretiravat in ko je propeler "namazan" z zrakom je dovolj.
In še ena pomembna: Aluminijastim propelerjem ne paše ventiliranje!!! Aluminija se voda ne prime in ne zaventilira, temveč zakavitira. Poleg tega ima debel profil. Inoxa se voda prime in nanjo se nalepi zračna blazina...
Choperja sem predlagal, ker mu na startu izpušni plini pihnejo ob pestu in zakavitira, da dobi motor vrtljaje, nato pa naenkrat zgrabi in čoln skoči iz vode tudi z večjim premerom. Ko je enkrat zunaj je pa itak narava propa taka, da ga mora kak cm gledat iz vode. Zdi se mi, da bi bil za tole Kvarnerplastiko ravno pravi.
http://www.ebay.com/itm/10-25-X-18-Sign ... ef&vxp=mtr
http://www.ebay.com/itm/Yamaha-40-60-HP ... b4&vxp=mtr
http://www.ebay.com/itm/25-75-HP-13-SPL ... 20&vxp=mtr
Lahko pa nabaviš takega in ga pošlješ na Reko, da mu dodajo 2" koraka.
http://www.ebay.com/itm/Stainless-Steel ... 60&vxp=mtr
Niti na lak, niti na aluminij se ne prime dovolj. Površinci so z razlogom iz inoxa ali nibrala. Ne vem točno kaj je razlog, morda naboj, ampak alu prop ne bo nikoli dober površinc, pa če ima še tako optimalno obliko. In ravno prav hrapavi inox propelerji naj bi pri hitrih plovilih dodali 2-3% hitrosti, ker se voda lepše ujame v hrapavo površino in potegne not več zraka. Kaj je tu alkimija in kaj resnica ne vem, o tem nisem nikoli razmišljal, me ne zanima toliko in sem kar verjel na prvo.
Zadevo so mi pred leti razložili v Quicksilverju, ko sem se zanimal za Bravo 1 pogone in mi ni bilo jasno zakaj za vraga ne bo mogel nataknit gor poceni Black Maxa. Razloženo mi je bilo dovolj podrobno, da sem verjel, ampak se žal ne spomnim detajlov. Kasneje mi je ob nabavi pogona tudi lastnik MSA-marine potrdil točno isto štorijo in on se gotovo spozna na površince. In še tretja potrditev iz prakse. Venegance propelerji so praktično Black maxi iz inoxa, oboji so tehnično oblikovno enaki. Na lastne oči sem videl primer, ko večji gliser z Black Maxom ni prišel iz vode, takoj je zakavitiral. Z Venegance enakih dimenzij ga je izstrelilo.
Vseeno je vse skupaj malo čira čara.
Zadevo so mi pred leti razložili v Quicksilverju, ko sem se zanimal za Bravo 1 pogone in mi ni bilo jasno zakaj za vraga ne bo mogel nataknit gor poceni Black Maxa. Razloženo mi je bilo dovolj podrobno, da sem verjel, ampak se žal ne spomnim detajlov. Kasneje mi je ob nabavi pogona tudi lastnik MSA-marine potrdil točno isto štorijo in on se gotovo spozna na površince. In še tretja potrditev iz prakse. Venegance propelerji so praktično Black maxi iz inoxa, oboji so tehnično oblikovno enaki. Na lastne oči sem videl primer, ko večji gliser z Black Maxom ni prišel iz vode, takoj je zakavitiral. Z Venegance enakih dimenzij ga je izstrelilo.
Vseeno je vse skupaj malo čira čara.
Zakaj ladijski vijaki, ki so namenjeni površinskim pogonom niso iz aluminija bi se dalo razložiti s pojavom kavitaijske erozije, ki je pri tako zasnovanih pogonih izrazita. Da pa bi oblikovno enak propeler, ki je izdelan iz aluminija deloval slabše od takšnega iz nerjavnega jekla, vsaj dokler na njem ne pride do poškodb, se resda sliši dokaj nenavadno in bi bilo zelo zanimivo videti razlago.
Zanimiva teza o zvijanju lopatic. Nedvomno bi bilo pojav zanimivo videti na kakem upočasnjenem posnetku, seveda v kolikor to sploh gre.
Sicer v celoti laično stališče pa vendar bi sodil, da bi znala fizika govoriti v prid takšni tezi. Se pa na tem mestu odpira vprašanje dodatne obremenjenosti ostalih delov pogonskega sklopa, predvsem noge, in nastanka povečanega obsega tresljajev.
Sicer v celoti laično stališče pa vendar bi sodil, da bi znala fizika govoriti v prid takšni tezi. Se pa na tem mestu odpira vprašanje dodatne obremenjenosti ostalih delov pogonskega sklopa, predvsem noge, in nastanka povečanega obsega tresljajev.
Pri teh malih močeh ni problematično, večji motorji morajo pa imeti 1-1/4 gredi iz precej hudih materialov (Vem, da je pri MSA nekaj nerjavnega, kovanega z valjanimi utori.) in vsaj 4 krake propelerje. Pri trokrakem propelerju imaš precejšno možnost, da ti ga vrže v chine walk. Ko ventiliran krak pogleda iz vode se verjetno vsaj za 50% razbremeni, oziroma popolnoma ob površincu in to pomeni pulziranje z kar spodobnimi navori za prehod iz pesta v lopatico. Sile so mimogrede nekaj MN in, če imaš cup po ušecu lopatice je oprijemališče precej izven centra lopatice-še večja ročica.
Menda pri Maximusu ob polnem šusu lopatice nihajo nekaj mm, pa se vseeno ne zlomi od utrujenosti, če ga preveč ne stanjšaš.
Ostali deli pogona niso problematični glede teh vibracij, pa tudi to ni problem za te majhne moči in hitrosti.
Menda pri Maximusu ob polnem šusu lopatice nihajo nekaj mm, pa se vseeno ne zlomi od utrujenosti, če ga preveč ne stanjšaš.
Ostali deli pogona niso problematični glede teh vibracij, pa tudi to ni problem za te majhne moči in hitrosti.
Namensko izdelani sklopi, kot na primer MSA, imajo nedvomno tehnično ustrezno zasnovo, da različni tresljaji niso problematični, ne glede na specifične moči pogonov. Moje razmišljanje je šlo v smeri uporabe klasičnih pet ali izvenkrmnih motorjev, ki so nameščeni »nekoliko visoko« in se začnejo v režimu delovanja približevati površinskim.
Tudi z klasiko glede trdnosti zanesljivo ni nobenih težav! Tudi, če bi kdo uspel postavit propeler tako visoko, da bi imel čistega površinca, bi trdnostno klapalo. Ampak tak primer uporabe je nemogoče doseč, če ne spremeniš oblike torpeda, tega pa verjetno nihče ne bo počel. Klasična ventilacija kjer malce propelerja gleda ven sploh ne daje kakih hudih vibracij. Sicer pa kako bi tisti tajvanski površinci z več kot meter dolgo gredjo delovali, če bi bilo tako hudo. In tiste krmilijo na isti način kot T4-z ročko.
Drug primer je Bravo1 z nizkim odvzemom vode. Ojačane različice imajo kvalitetnejše zobnike, da prenesejo večje moči, ostalo je pa isto. Le za res hudo moč dajo gor posebej izdelan gimbal, ampak zopet ne zaradi površinca, temveč zaradi klasičnih navorov.
Glede trdnosti in višine propelerja je vsaka skepsa odveč.
Danes zvečer si bom vzel malo časa in napetosti v korenu kraka vrgel na papir.
Drug primer je Bravo1 z nizkim odvzemom vode. Ojačane različice imajo kvalitetnejše zobnike, da prenesejo večje moči, ostalo je pa isto. Le za res hudo moč dajo gor posebej izdelan gimbal, ampak zopet ne zaradi površinca, temveč zaradi klasičnih navorov.
Glede trdnosti in višine propelerja je vsaka skepsa odveč.
Danes zvečer si bom vzel malo časa in napetosti v korenu kraka vrgel na papir.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gosti
