http://marine.hondaitalia.com/cms/uploa ... cb9122.pdf
http://marine.hondaitalia.com/cms/uploa ... c0f382.pdf
Honda BF115 vs Yamaha F115
Moderatorji: moderator2, cibro, moderator
Približno:
- če glisiraš z 1t gliserjem enako hitro kot z 1,7 t gliserjem, naj bi prvi drugi porabil približno 1,5-1,6 krat več goriva od prvega.
- lažji bi lahko bil ob teh hitrostih za okrog 25% hitrejši od težjega.
Vsi trupi te velikosti so čez palec podobno drsni, ampak malenkosti imajo precejšen vpliv na porabo in končno hitrost, tako da je natančna ocena nehvaležna. Že težje sidro, akumulator, rezervoar ali kaka druga težja stvar v premcu lahko popolnoma poruši predvidevanja in bistveno poveča porabo, ter zmanjša končno hitrost.
To se vidi tudi v Kondorjevih priloženih linkih, ko je lažji počasnejši od težjega gliserja. Ugibam, da je to zaradi kabine v premcu in zaradi tega težišča mnogo preveč naprej, ampak ni nujno.
- če glisiraš z 1t gliserjem enako hitro kot z 1,7 t gliserjem, naj bi prvi drugi porabil približno 1,5-1,6 krat več goriva od prvega.
- lažji bi lahko bil ob teh hitrostih za okrog 25% hitrejši od težjega.
Vsi trupi te velikosti so čez palec podobno drsni, ampak malenkosti imajo precejšen vpliv na porabo in končno hitrost, tako da je natančna ocena nehvaležna. Že težje sidro, akumulator, rezervoar ali kaka druga težja stvar v premcu lahko popolnoma poruši predvidevanja in bistveno poveča porabo, ter zmanjša končno hitrost.
To se vidi tudi v Kondorjevih priloženih linkih, ko je lažji počasnejši od težjega gliserja. Ugibam, da je to zaradi kabine v premcu in zaradi tega težišča mnogo preveč naprej, ampak ni nujno.
imela sta tudi različne pogoje:
težji: zrak 18, voda 15 mirna jezero, veter 0-5 vozlov, nadmor. višina 188m
lažji: zrak 25, voda 25 malo nemirno morje, veter 0-10 vozlov, nadm. viš 8m
po neki logiki, če gledam rezultate meritev, je še najbolj vplivala gostota vode (težji jezero, lažji morje), če je seveda res, da so vsi trupi toliko podobni, da sta oblika in ugrez (pa še kaj drugega) zanemarljiva, kar pa močno dvomim
sem pa do sedaj mislil, da je morska gladina vedno 0m nadm. viš. (razen mrtvo morje), v testu je pa 8m, če prav razumem?
težji: zrak 18, voda 15 mirna jezero, veter 0-5 vozlov, nadmor. višina 188m
lažji: zrak 25, voda 25 malo nemirno morje, veter 0-10 vozlov, nadm. viš 8m
po neki logiki, če gledam rezultate meritev, je še najbolj vplivala gostota vode (težji jezero, lažji morje), če je seveda res, da so vsi trupi toliko podobni, da sta oblika in ugrez (pa še kaj drugega) zanemarljiva, kar pa močno dvomim
sem pa do sedaj mislil, da je morska gladina vedno 0m nadm. viš. (razen mrtvo morje), v testu je pa 8m, če prav razumem?
Ne bi rad pametoval, niti ne bi rad odpiral kake nove fronte in tole v nadaljevanju ima dovolj podlage.
Na tem testu je vse bolj po italijansko posplošeno. Na grafu je recimo podatek, da pri 3.000 rpm in 10,8 vozla skuri 11,7 litra, pod grafom je pa zapisana trditev, da ob 2.900 rpm doseže 11 vozlov in skuri 11 litrov goriva. Očitno se avtor močno zanaša na "trgovske" sposobnosti svoje nacije.
Ob pričakovanih hitrostih ni posebno pomembno ali ima trup 12, ali 18 stopinjski V dna, tudi večji ali manjši vzdolžni deflektorji nimajo bistvenega vpliva. Vse se vrti v rangu dveh ali treh vozlov tolerance. Je pa razlika v minimalni hitrosti glisiranja in v udobju med vožnjo čez valove.
Ugrez?
Vse se vrti v širini malo nad 2 m in večji ali manjši ugrez sta več ali manj odvisna od večje ali manjše mase plovila. Ko to glisira in ima neko določeno širino, se vse skupaj razloži z dinamičnim tlakom, ki je tak kakršen je ob določeni hitrosti in ta dvigne plovilo iz vode. Ob optimalnem vpadnem kotu in ob hitrostih o katerih govorimo, je nerelevantna dolžina čolna. Za omočenost sta pomembni širina pri krmi in njegova masa in od omočenosti je v glavnem odvisna drsnost gliserja.
Nastane pa problem, če je težišče preveč spredaj in moraš za optimalni vpadni kot preveč trimat motor in ravno to se mi zdi, da je videt v tem testu pri lažjem gliserju.
Višja nadmorska višina=slabše za motor, saj je redkejši zrak in lažji je tu v prednosti.
Morska voda je minimalno gostejša od sladke, ampak tega se v nobenem računu hidrodinamike plovila ne upošteva, ker je razlika minimalna. Morebiti bi se pri tankerjih.
Če bi razlika med 18 oC in 25 oC tako hudo vplivala na moč motorja, potem bi avtomobile pri -10 oC razganjalo od moči, pri 35 oC pa noben ne bi prilezel na Vršič.
Menim, da so razlike pri teh dveh testih nastale zaradi tipične italijanske šlamparije in morebiti je kateri od testov povsem potvorjen, ker težji vseeno drsi nenormalno bolje od lažjega. Predvsem je zanimivo to, da imata oba enak propeler in enak motor.
Lažjemu se motor zavrti do 6.000 rpm, težjemu pa ob višji končni hitrosti do 5.800 rpm.
Torej ima lažji večji slip od težjega. Malo morgen!
Kaj pa, če so pri težjem "pomotoma" zamenjali milje z vozli?
1,9 t plovilo, ki z 115 konji leti 62 km/h je zelo redka ptica in ta to ni! Podatke sem vrgel v kalkulator in šele ob drsnosti kakršno dosežejo gliserji z smučko in spodrezano krmo pri hitrostih nad 100 km/h je to izvedljivo. Pri 62 km/h ali 34 vozlih menim, da ni plovila, ki bi to doseglo z 115 konji ob masi 1,9 tone, če ni morebiti hidrogliser.
@Kasaudio;
Točno to, DINAMOMETER! Ampak potem bi bilo konec špasa za bleferje.
Na tem testu je vse bolj po italijansko posplošeno. Na grafu je recimo podatek, da pri 3.000 rpm in 10,8 vozla skuri 11,7 litra, pod grafom je pa zapisana trditev, da ob 2.900 rpm doseže 11 vozlov in skuri 11 litrov goriva. Očitno se avtor močno zanaša na "trgovske" sposobnosti svoje nacije.
Ob pričakovanih hitrostih ni posebno pomembno ali ima trup 12, ali 18 stopinjski V dna, tudi večji ali manjši vzdolžni deflektorji nimajo bistvenega vpliva. Vse se vrti v rangu dveh ali treh vozlov tolerance. Je pa razlika v minimalni hitrosti glisiranja in v udobju med vožnjo čez valove.
Ugrez?
Vse se vrti v širini malo nad 2 m in večji ali manjši ugrez sta več ali manj odvisna od večje ali manjše mase plovila. Ko to glisira in ima neko določeno širino, se vse skupaj razloži z dinamičnim tlakom, ki je tak kakršen je ob določeni hitrosti in ta dvigne plovilo iz vode. Ob optimalnem vpadnem kotu in ob hitrostih o katerih govorimo, je nerelevantna dolžina čolna. Za omočenost sta pomembni širina pri krmi in njegova masa in od omočenosti je v glavnem odvisna drsnost gliserja.
Nastane pa problem, če je težišče preveč spredaj in moraš za optimalni vpadni kot preveč trimat motor in ravno to se mi zdi, da je videt v tem testu pri lažjem gliserju.
Višja nadmorska višina=slabše za motor, saj je redkejši zrak in lažji je tu v prednosti.
Morska voda je minimalno gostejša od sladke, ampak tega se v nobenem računu hidrodinamike plovila ne upošteva, ker je razlika minimalna. Morebiti bi se pri tankerjih.
Če bi razlika med 18 oC in 25 oC tako hudo vplivala na moč motorja, potem bi avtomobile pri -10 oC razganjalo od moči, pri 35 oC pa noben ne bi prilezel na Vršič.
Menim, da so razlike pri teh dveh testih nastale zaradi tipične italijanske šlamparije in morebiti je kateri od testov povsem potvorjen, ker težji vseeno drsi nenormalno bolje od lažjega. Predvsem je zanimivo to, da imata oba enak propeler in enak motor.
Lažjemu se motor zavrti do 6.000 rpm, težjemu pa ob višji končni hitrosti do 5.800 rpm.
Torej ima lažji večji slip od težjega.
Malo morgen!
Kaj pa, če so pri težjem "pomotoma" zamenjali milje z vozli?
1,9 t plovilo, ki z 115 konji leti 62 km/h je zelo redka ptica in ta to ni! Podatke sem vrgel v kalkulator in šele ob drsnosti kakršno dosežejo gliserji z smučko in spodrezano krmo pri hitrostih nad 100 km/h je to izvedljivo. Pri 62 km/h ali 34 vozlih menim, da ni plovila, ki bi to doseglo z 115 konji ob masi 1,9 tone, če ni morebiti hidrogliser.
@Kasaudio;
Točno to, DINAMOMETER! Ampak potem bi bilo konec špasa za bleferje.
na pa smo spet tam...
predlagam da si na http://marine.hondaitalia.com/fuoribordo/ pogledate meritve še za druge motorje na zelo različnih čolnih
prišli bomo do zaključkov, da je edina logika, da v navtiki ni logike
eden od zaključkov pa bo tudi, da bodo nekateri forumaši lahko primerjali teste z mnenji domnevnih strokovnjakov foruma, nekateri (samo)oklicani strokovnjaki na tem forumu pa bodo morali (ali pa tudi ne) revidirati svoje trditve, izračunane za pisalno mizo, ter dati prednost realnim situacijam na vodi
se v naprej opravičujem, če se bo kdo čutil užaljenega, res nimam tega namena, želim le dati vpogled v zadeve in možnost izbora čitajočih, v kaj bodo verjeli, vendar jaz v teh primerih osebno bolj verjamem tehnikom Honde Italia kot pa domnevnim forumaškim strokovnjakom
glede logike in teoretičnih izračunov pa tudi: večkrat v praksi (in na testu) avto polo klase z enakim motorjem in menjalnikom ter ožjimi gumami, troši več goriva kot avto golf klase istega proizvajalca, ki je povrh tega 200kg težji, višji in širši, s slabšo aerodinamiko...
tisti podatki grafa in tabele pa se razlikujejo zgolj na desetinke enot (domnevam, da so v besedilu zaokroženi) in so v tekstovnem delu izraženi za minimalno hitrost (iz)glisiranja čolna
predlagam da si na http://marine.hondaitalia.com/fuoribordo/ pogledate meritve še za druge motorje na zelo različnih čolnih
prišli bomo do zaključkov, da je edina logika, da v navtiki ni logike
eden od zaključkov pa bo tudi, da bodo nekateri forumaši lahko primerjali teste z mnenji domnevnih strokovnjakov foruma, nekateri (samo)oklicani strokovnjaki na tem forumu pa bodo morali (ali pa tudi ne) revidirati svoje trditve, izračunane za pisalno mizo, ter dati prednost realnim situacijam na vodi
se v naprej opravičujem, če se bo kdo čutil užaljenega, res nimam tega namena, želim le dati vpogled v zadeve in možnost izbora čitajočih, v kaj bodo verjeli, vendar jaz v teh primerih osebno bolj verjamem tehnikom Honde Italia kot pa domnevnim forumaškim strokovnjakom
glede logike in teoretičnih izračunov pa tudi: večkrat v praksi (in na testu) avto polo klase z enakim motorjem in menjalnikom ter ožjimi gumami, troši več goriva kot avto golf klase istega proizvajalca, ki je povrh tega 200kg težji, višji in širši, s slabšo aerodinamiko...
tisti podatki grafa in tabele pa se razlikujejo zgolj na desetinke enot (domnevam, da so v besedilu zaokroženi) in so v tekstovnem delu izraženi za minimalno hitrost (iz)glisiranja čolna
kondor88 napisal/-a:prišli bomo do zaključkov, da je edina logika, da v navtiki ni logike
To ravno ne, je pa ogromno organiziranega nategunstva in Beneteujevi podatki mejijo na znanstveno fantastiko.
Poglej še enkrat:
- 1,5 tone, 6.000 rpm, hitrost 32 vozlov
- 1,9 tone, 5.800 rpm, hitrost 34 vozlov
Ob enakem motorju in enakem propelerju to enostavno ne gre skupaj! 20% lažje plovilo ob teh hitrostih nikakor ne more imeti 10% večjega slipa od težjega. Žal ti podatki niti pod razno ne grejo skup, pa naj jih piše sam papež.
Ravno za plovila mase okrog 1,9 tone ti lahko dam podatke iz realnih situacij na vodi.
Nazadnje spremenil SR 290, dne Pe Apr 03, 2015 16:47, skupaj popravljeno 2 krat.
Preden se dokončno skregate, benetaeau, daje podatki o skupni max. teži praznega čolna in motorja. Ta gliser je težek prazen malo čez 1t, ker imam beneteau 550, dolžine 5,21 m in naj bi bil težek 1075kg. Pri skadinavskem prodajalcu takega čolna sta bila dva podatka o teži in sicer teža čolna brez motorja 850kg, skupna max. teža z motorjem 1075kg, to pmeni, da lahko obeseš motor težek225kg. Poglejte težo istega modela jeanneu in boste videli težo omenjenega modela 1050kg, modeli benetau in jeanneu so v centimetrih in max. motorjih identični.
morje, morje...
Kar se teh podatkov tiče, jaz verjamem samo temu, kar bom (sem) izmeril sam. Del svojega lajfa sem žrtvoval za razvoj take stvari, pa še bo potrebno kaj naredit. Na koncu pa bo dokaj zanesljive podatke možno dobit v par klikih.
Pa tudi dinamometre sem gledal. Dokaj solidna zadeva (ki jo še malo porihtaš) stane malo več kot rabljen 4.5m elan s staro yamaho 50.
Pa tudi dinamometre sem gledal. Dokaj solidna zadeva (ki jo še malo porihtaš) stane malo več kot rabljen 4.5m elan s staro yamaho 50.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost