gliser od 7-8m

[erikv8]

no morda sem res preveč rekel, morda 600-700kg, če ne nanese še kaj dodatno kar se zdej ne spomnim

[SR 290]

Roberth1;

En 8,2 - HO z 420 konji tehta 550 kg, ko dodaš še vso ostalo solato okrog noge, hidravlike, močnejši aku, večji rezervoar..., ti tak dodaten motor pridela okrog 650-700 kg suhe mase. En SB ti z vso solato doda okrog 100 kg manj suhe mase od BB.
V kolikor dosežeš malo višje hitrosti in želiš delat rooster tail dodaj še po 80 kg za vsako nogo.

En mali Arneson skupaj z vso hidravliko in volanom tehta podobno kor Bravo z Sport Master, ampak mu moraš dodat še ZF in hlajenje, tako da je na koncu okrog 50 kg težji, če mu dodaš še tisti reduktor za spuščnje, da je gred bolj vodoravna, pa daj še 50 kg na vsak propeler.

303 z dvema BB, ki leti vsaj 70 mph tehta kot sem zapisal, ampak z dvema 420 konjskima še ne pride na 70 mph. Fastech se jim približa, ta pa niti približno ne.


In v priloženem prospektu lahko prebereš točno to kar sem zapisal kot pomanjkljivosti Formul:
- lesena konstrukcija notranjih ojačitev in krmne plošče. (Pretežko, gnije, rado delaminira.
- večinoma uporabljena roving tkanina, le ponekod multiaksialna!
- ročna laminacija. Tu ti iz prve roke povem razliko v masi enakovrednega laminata za 9 m dolg gliser: Ročno laminiranje 120 kg stekla in 500-800 kg smole. Infuzija: 180 kg stekla in 120 kg smole! Ni kaj za ugibat!
- le prva dva sloja mate tik pod gel coatom sta iz vinilestra (MAE4000), ostalo je poliester.
Ni kaj, Formule slovijo po končni obdelavi in po togosti, po zmogljivosti in po trdnosti pa niti slučajno ne. To so bila že med proizvodnjo plovila preteklosti in v bistvu so se tako tudi oglaševala in iskala tradicionalne kupce, ki jim odvečna masa pomeni neko mentalno varnost.

In še ena: Formulo je tako kot en kup drugih firm od Cigarette, do Donzija ustanovil mafijozo Aronov in že kmalu so bile Formule namenjene bolj umirjenim kupcem, ostali pa v glavnem za dirkanje. In tisti ostali so bili velikokrat izdelani iz enega in istega kalupa, le firma in nekaj malenkosti je bilo drugačnih, da so metali pesek v oči in kao dirkali z množično konkurenco. V resnici je bil to en velik hec, ki se je dogajal zaradi švercanja drog po Karibih. Ko so ga počili je šlo z temi lepimi plovili samo še navzdol in dirk praktično ni več, so bolj družabna srečanja z nekaj ubitimi vsako leto, ko se preseravajo kdo bo najhitrejši v zalivu.

[DR76]

Fizike se ne da ogoljufati! Hitrost je mogoče doseči s pomočjo gole sile, ali s pomočjo naslavljanja drugih fizikalnih parametrov. Američani so bili dolgo let veliki zagovorniki pristopa z večanjem moči pogonskih agregatov. Ne nazadnje je to še vedno pristno tudi v zadnji evoluciji, kjer na krmno steno obešajo naravnost smešno število motorjev. Slednji so namenjeni bolj razkazovanju, kot pa, da bi bilo to tehnično gledano najbolj smiseln pristop. Vsaka dodatna peta v vodi, četudi le rahlo omočena, namreč predstavlja izjemno velik upor in tako znaten del energije, ki jo dodatni motor zagotovi, dejansko pomeni neučinkovito porabljeno energijo. Seveda se to pozna tako na porabi, kot tudi teži, manevrskih sposobnostih, ipd.

V letalstvu so že dolgo nazaj ugotovili pomen zmanjševanja teže in potrebo po konstruiranju letal, ki za dosego večjih hitrosti ne slonijo le, oziroma predvsem, na poveljevanju moči motorja. Kogar tematika zanima, predstavlja izjemno zanimivo branje delo pokojnega dr. Strojnika na področju snovanja letal. Na področju snovanja hitrih plovil, sploh ameriških, je zavedanje o smiselnosti dobrega načrtovanja in kakovostnega pristopa k gradnji, še vedno premalo izpostavljeno, čeprav se stanje le nekoliko izboljšuje.

Osebno sem prepričan, da je tudi na tem področju smiselno zasledovati osnovno idejo dr. Strojnika, ki je težil k elegantnim rešitvam in ne surovi sili.

[SR 290]

Z novimi, hitrimi katamarani so se američani sami prisilili k racionalnejšim zasnovam, še vedno pa težijo k dizajni cestnih križark-velike dimenzije, majhen bivalni prostor in všečen, agresiven dizajn.

Ena odbita primerjava:
Sodoben 11 m dolg katamaran potegne z dvema 400 hp motorjema do 110 mph. Ni kaj, impresivna hitrost za tak velik gliser in v njem je prostora za udobno sedenje štirih ljudi.
Sodoben kanadski TUFF 29 potegne z enim 650 hp motorjem do 110 mph, kar tudi ni slab rezultat, ampak gliser je fizično več kot dvakrat manjši od katamarana in navidezno je katamaran učinkovitejši. Kot stroj tudi je, ampak kot prevozno sredstvo pa sploh ne, saj tudi v Tuffu udobno sedijo štirje odrasli.

Katamaran res gre bolje čez valove, ker odlebdi čez špičke, ampak glavni adut zakaj se bolje prodaja recimo od tega Tuffa je pa njegova mogočnost, ko počasi leze po marini. In čeprav dobiš tri Tuffe za enega katamarana je slednji tržno bolj zanimiv.
Podobna situacija je na vzhodni obali Jadran z Bajami, Formulami in Scarabi. Čeprav v svoji domovini niso nek presežek, se pri nas jemljejo kot sinonim hitrosti in kvalitete, pa čeprav je npr. Baja z kniping vijaki skup zašraufana.

[DR76]

Univerzalnega plovila ni in ga tudi nikoli ne bo. Evropski pristop pri projektiranju je bil vedno drugačen od ameriškega. Naš je načeloma usmerjen v večjo tehnično dovršenost, kar omogoča dosegati več z manjšim vložkom, ameriški na drugi strani daje večji poudarek na impozantnsot in bahavost pa naj si bo z merami, velikostjo in številom motorjev, barvnimi shemami, ne nazadnje hrupom. Tudi končna obdelava je marsikdaj slabša. Ne gre spregledati, da je eden njihovih poglavitnih ciljev, biti opažen. Pač osebno nisem ravno pristopaš ameriškega pristopa, saj zagovarjam tistega, ki sloni na konceptu, manj, je več, ni pa per se z njihovim nič narobe. Nedvomno obstaja ciljna populacija za oba pristopa, bi se pa moral vsakdo pred nakupom resno vprašati, kaj so dejansko njegove želje, zahteve, cilji, oziroma tudi možnosti. V nasprotnem primeru bo namreč kaj hitro razočaran.

P.S. Osebno sem še vedno nekoliko razočaran, da se prvotna izbira pogonskih agregatov projekta od SR 290 ni izkazala za uspešno. Sem namreč mnenja, da ima ta še vedno potencial! Majhen, lahek, hitro vrteč motor z veliko litrsko močjo. Kaj ne bi bilo lepšega za hitro in okretno, torej športno plovilo, pač nekakšen morski ekvivalent Honde S2000.

[SR 290]

P.S. Osebno sem še vedno nekoliko razočaran, da se prvotna izbira pogonskih agregatov projekta od SR 290 ni izkazala za uspešno.

Hvala enako!
Zadeva tehnično sploh ni bila mimo, le z preveliko žlico smo jedli. Pogon je mimogrede vrgel čoln iz vode in pozneje je tudi letelo, ampak bilo je toliko majhnih težav, da bi se za nekaj časa moral preselit na obalo, najet eno dobro delavnico in se ukvarjat samo z tem, kar pa nima smisla.
- težava je bila v soosnosti povezanih motorjev in je vibriralo, dolgo ne bi šlo.
- težava je bila v reduktorjih, ki pobirajo moč. Prvi je že kar takoj pri glavni gredi do originalnrga menjalnika, drugi je v menjalniku in v povezavi do reduktorja, potem je tu še ZF menjalnik in noga.
- naletela sva še na banalijo, da nisva vgradila vztrajnika, ki je v marine izvedbi več kot nujen.
Vse to bi enostavno rešili z enim V 8 blokom, ampak v tem primeru dobiš 350 konjev za ceno ameriških 600, kar zopet nima smisla in sledile bi malenkosti, ki bi jih bilo treba rešit, da ne bi postala Selva.

Ko sva z bratom pričela z tem projektom še ni bilo LS3 crate motorjev. Če bi bili, bi se kar takoj odločila za enega od njih, sva pa to storila kasneje in masa je največ 20 kg višja od najinih hajabuz.

En crate motor LS376/480, ki z vgrajenim izpuhom dejansko razvije okroglih 500 konjev tehta z vsem kar je potrebno 230 kg do ZFa. Celoten pogon motor, ZF in površinc pa pridejo okrog 370 kg, kar sploh ni veliko. Ob tem je not 14 kg vztrajnik, da bo v primeru zaklemanjega propelerja odletela sklopka in ne glavna gred motorja. Če bi se npr. odločila za B1 RX nogo, bi bil cel sklop še za 50 kg lažji.
Enako močan površinski pogon z BB mašino tehta okrog 700 kg! (550 kg motor, 50 kg ZF z vsem pripadajočim in 120 kg peta.). Skoraj enako močan outboard Mercury z 450 konji tehta pičlih 313 kg, ampak stane pa kot bi bil iz zlata.

Ta projekt je bil izlet v neznano, ki se je končal z enim gliserjem. Ne vem, v časih kakršni so bili, ko se je vse skupaj začelo bi z precej vložka v marketing verjetno uspela prodat 5-10 plovil letno z Ilmorji z katerim smo bili že precej dogovorjeni, a je bančna kriza sesula trg tovrstnih plovil in luštnega je bilo hitro konec. No ja, ne čisto, enega imamo.

[jozko]

... No ja, ne čisto, enega imamo.

A ta pluje

[SR 290]

Ne, letos žal ne, je Corona požrla dopust.

[Roberth1]

In v priloženem prospektu lahko prebereš točno to kar sem zapisal kot pomanjkljivosti Formul:
- lesena konstrukcija notranjih ojačitev in krmne plošče. (Pretežko, gnije, rado delaminira.
- večinoma uporabljena roving tkanina, le ponekod multiaksialna!
- ročna laminacija. Tu ti iz prve roke povem razliko v masi enakovrednega laminata za 9 m dolg gliser: Ročno laminiranje 120 kg stekla in 500-800 kg smole. Infuzija: 180 kg stekla in 120 kg smole! Ni kaj za ugibat!
- le prva dva sloja mate tik pod gel coatom sta iz vinilestra (MAE4000), ostalo je poliester.
Ni kaj, Formule slovijo po končni obdelavi in po togosti, po zmogljivosti in po trdnosti pa niti slučajno ne. To so bila že med proizvodnjo plovila preteklosti in v bistvu so se tako tudi oglaševala in iskala tradicionalne kupce, ki jim odvečna masa pomeni .

Upam, da ne bova pozabila, da je letnik prospekta 1992.

Le 10 let mlajši ti bo bolj všeč...

https://www.formulaboats.com/wp-content ... ochure.pdf

Pa gremo lahko še naprej v sedanjost...

[AEgir]

P.S. Osebno sem še vedno nekoliko razočaran, da se prvotna izbira pogonskih agregatov projekta od SR 290 ni izkazala za uspešno. Sem namreč mnenja, da ima ta še vedno potencial! Majhen, lahek, hitro vrteč motor z veliko litrsko močjo. Kaj ne bi bilo lepšega za hitro in okretno, torej športno plovilo, pač nekakšen morski ekvivalent Honde S2000.

To je blo obsojeno na pripad že od štarta. Čoln rabi navor sploh 8 metrski al kolk, hayabusa je najslabša možna izbira za vozila, ki rabijo navor. Sicer odličen motor za marsikaj ampak ne za čoln.

To je motor razvit za 200 in nekaj kilski moped ne za barko dolgo 8 metrov. Al pa če bi dal od vespe motor not.

To je moje mnenje seveda, lahko pa da bo tudi to ratal enkat.

[erikv8]

In v priloženem prospektu lahko prebereš točno to kar sem zapisal kot pomanjkljivosti Formul:
- lesena konstrukcija notranjih ojačitev in krmne plošče. (Pretežko, gnije, rado delaminira.
- večinoma uporabljena roving tkanina, le ponekod multiaksialna!
- ročna laminacija. Tu ti iz prve roke povem razliko v masi enakovrednega laminata za 9 m dolg gliser: Ročno laminiranje 120 kg stekla in 500-800 kg smole. Infuzija: 180 kg stekla in 120 kg smole! Ni kaj za ugibat!
- le prva dva sloja mate tik pod gel coatom sta iz vinilestra (MAE4000), ostalo je poliester.
Ni kaj, Formule slovijo po končni obdelavi in po togosti, po zmogljivosti in po trdnosti pa niti slučajno ne. To so bila že med proizvodnjo plovila preteklosti in v bistvu so se tako tudi oglaševala in iskala tradicionalne kupce, ki jim odvečna masa pomeni .

Upam, da ne bova pozabila, da je letnik prospekta 1992.

Le 10 let mlajši ti bo bolj všeč...

https://www.formulaboats.com/wp-content ... ochure.pdf

Pa gremo lahko še naprej v sedanjost...

na začetku sem gledal za crownline 225 s v8 motorjem, zdej po teh linkih gledam kje je kaka formula s singel engine, ni kej, težko človek reče da je to grd čoln

drgač pa sr290, tvoje je lep, mas se kak tak trup?

[SR 290]

@Erikv8 ne, mam pa kalupe.

@Aegir, saj tudi novi outboard Mercuryji pred peto nimajo nekega hudega navora. Ko smo vrtljaje zreducirali na 3.400 je imel med izglisiranjem več navora kot Mercruiser z 320 konji, čeprav jih verjetno nismo dobili do propelerja več kot 280.
Če bi dali dva motorja skup kot nek Hartley, bi imel 350 konjev na propelerju, ampak tak motor je predrag. Tudi srednja hitrost batov ni višja kot pri BB in vzdržljivost motorja ni problematična. Ravno zaradi vzdržljivosti na tovarniškem testu sva izbrala te agregate. Oni so dali elektromotor na en agregat in ga nekaj tednov na polno gonili, štrom pa prodajali v omrežje. Po testu je bil motor še vedno v odličnem stanju in tak test je točno to kar od njega zahteva propeler. Če rešiš vse ostalo se pojavi težava v izpuhu 4-1, ki mora imet delujoč kolektor, to pa pomeni sesanje vode pri mokrem izpuhu. Posledično mora biti suh in šele čisto na koncu lahko špricne voda not v pline. Na prvi pogled nič kaj zahtevno, ampak nočna mora zaradi raztezka kovine in pokanja zvarov.
Drugače imaš pa prav, pogon je bil že od začetka obsojen na propad, ker sva vse skupaj vzela premalo profesionalno, bolj kot hobi foro in nisva preračunala stroškov izdelave takega motorja. Že med testi sem se dogovarjal z Ilmorjem, ampak potem je tista dolžniška kriza uničila trg in ni imelo smisla nadaljevat.

[AEgir]

Hayabusa je odličen motor ampak težkih stvari ne mara. Merkli imajo na gredi precej več navora, sem prepričan.. sploh glede na to, da se ne vrtijo v cono smrti in da so praviloma vsi prisilno polnjeni.

Hayabusa ma 1.3L, okol 170hp in 130nm
merkl 175 pro xs ma 3.0L 175hp, 311nm

V glavnem iz motorja, ki ima 11k rpm in največji navor pri 7k, še z menjalnikom težko dobiš ven kaj uporabnega, brez menjalnika je pa to tema - noč.

Čolni vsaj v neki meri rabijo displacement, če pozorno opazuješ zgodovino razvoja motorjev, vedno je displacement v igri za čolne. Na cesti kjer polna obremenitev redko traja več kot par minut gre marsikaj skozi, na vodi kjer ga lahko pa čepiš na max 5 ur skupaj v kosu in mora žvet 20 let, so pa drugi parametri.

[m1ha]

Hayabusa je odličen motor ampak težkih stvari ne mara. Merkli imajo na gredi precej več navora, sem prepričan.. sploh glede na to, da se ne vrtijo v cono smrti in da so praviloma vsi prisilno polnjeni.

Hayabusa ma 1.3L, okol 170hp in 130nm
merkl 175 pro xs ma 3.0L 175hp, 311nm

V glavnem iz motorja, ki ima 11k rpm in največji navor pri 7k, še z menjalnikom težko dobiš ven kaj uporabnega, brez menjalnika je pa to tema - noč.

Čolni vsaj v neki meri rabijo displacement, če pozorno opazuješ zgodovino razvoja motorjev, vedno je displacement v igri za čolne. Na cesti kjer polna obremenitev redko traja več kot par minut gre marsikaj skozi, na vodi kjer ga lahko pa čepiš na max 5 ur skupaj v kosu in mora žvet 20 let, so pa drugi parametri.

Živijo.
Kolega ima yamaha čoln, dobrih 7m BR z dvema 1000ccm motorjema in jet pogonom. Motorji so v osnovi od R1 in se vrtijo na 11000rpm. Stvar je stara dobrih 10 let in dela bp.
Lp Miha

[SR 290]

Merc 400R ima 2,6 l in supercharger, da ga ni treba previsoko vrtet, a vseeno gre do 7.000 rpm.
Hajabuzin motor so v Suzukiju nekaj tednov gnali na polno moč, ki so jo odvzemali preko elektrogeneratorja. Pridobljen tok so vračali v omrežje. Test je motor prestal brez problema.
Naš namen jo je bil vozit pretežno na 7.000 do 8.000 rpm, kar ni noben problem. In srednja hitrost batov nikoli ne preseže srednje hitrosti batov kateregakoli mercovega motorja. Če ga hladiš, se lahko močno vrti zelo, zelo dolgo.
Na nizkih vrtljajih ima premosorazmerno z vrtljaji boljši navor od kateregakoli merca.
Tehnično je bila izbira povsem ok. Problem je v izvedbi in ceni takega motorja. Pa tudi moči v končni fazi ni na pretek, ker dvakrat 170, ali pri novejših 190 je še vedno komaj 340, oziroma 380 konjev minus izgube v marinizaciji.

V navtiki je kubatura koristna izključno zaradi enostavnosti marinizacije, ker ne rabiš reduktorja in z lažjimi posegi zagotoviš ustrezno moč, kar je voda na mlin ameriškemu načinu razmišljanja (Še vedno imajo zelo poceni bencin.). Manjši, hitro vrteči motorji so tehnično zahtevnejši, ampak v vsakem primeru učinkovitejši in boljši, ampak stanejo preveč in američani jih nimajo najrajši. In navtika je še vedno v glavnem ameriški hobi, vsaj tisti del navtike, ki prinaša novosti.

In ravno tisti, ki so provalili skovanko:"Ni zamenjave za kubike." skladno z marketinško strategijo posegajo v motorje vedno manjših kubatur. Če se en velik odloči plasirat mašine z kudo litrsko močjo, se boste kmalu vsi slinili nad zvokom teh motork, zdaj se pač nad kamionsko muziko.


Sicer je pa ta debata brez veze. Industrija gre svojo pot, imajo vnaprej načrtovano kaj se jim najbolje obrestuje. Mi pa smo na koncu smo vrgli hajabuze ven, not LS376/480 in imamo ustrezno gnan 9 m gliser, ki je bil nekomu morda rahlo drag in je nastajal predolgo, ampak to so osebne stvari na katere gledam kakor želim. In žena je vesela vsakega dopusta, ki je bil v apartmaju namesto na vodi.