Imam eno hipotetično vprašanje, za naše izkušene morjeplovce?
Med denimo Pulo in Lošinjem se peljejo trije 5m čolni, vsi z isto motorizacijo recimo motor iste firme z 75KM. En od teh čolnov je gumenjak, kateremu varnost zagotavljajo tubusi v katerih je zrak, drugo plovilo je fisherman, ki ima načeloma višje stranice, tako, da vodo pri večjih valovih s težka zajame, pa še dvojno dno ima. Tretje plovilo pa je gliser, z pokritim premcem in z kalužnimi črpalkami na krovu.
Na katerem od teh treh čolnov bi bili kapetani ob visokih valovih, in kateremu od teh treh čolnov, dajete največ možnosti da pride na cilj, kateri bi se potopil prvi in kateri drugi?
LP PACEK
Gumenjak, fisherman ali gliser???
Moderatorji: moderator2, cibro, moderator
Hja potopiti se je malo huda reč. No gumenjak ze zagotovo ne bi potopil, pa če je še tako hudo. "Zrak" pač ne gre na dno, se pa hitro obrne... Jaz osebno bi se najbolje počutil v gliserju s pokritim premcem in notranjim motorjem, ker zunanji meni v slabem vremenu ne vliva nikakršnega zaupanja, saj mu močno močno manjka navora "spodaj"... Pri slabem morju pa ne pluješ ravno z 25 vozli in 5000 vrtljaji, da bi bil navor zanemarljiv...
LP
LP
se mi je dozdevalo, da ravno prav vsi ne bi stavili na gumenjaka, čeprav je res, da zrak ne gre pod vodo.
Mi pa ob takem razmišljanju ne gre nekaj z glave. Danes se bojimo morja, pri čolnih z modernim ugrezom, z nepotopljivimi polnitvami med plastmi plastike, z 300 in več konjskimi močmi.
Na Rabu mi je neka teta od Pičuljana razlagala, da včasih ni bilo ceste po Rabu, da so po prve goste po vojni hodili z ribiškimi čolni iskat na železniško postajo v Rjeko in so jih po končanem dopustu vozili nazaj na Rjeko ne glede na vreme. Bila su to teška vremena, še doda ženska.
Potem pa se ti poraja misel, danes ne z novimi barkami in 300KM, včasih pa so šli s trebuhom za kruhom z lesenim čolnom, ki je imel motor ne z 5 KM močmi, ampak z tremi oslovskimi bi reku tistemu motorju. Aja pa še to, po končani vojni, so menda iz Lošinja v Italijo domačini Italjanskega rodu pred komunizmom bežali kar v ribiških čolnih na vesla kod emigranti v Italijo.
Potlej pa se ti poraja vprašanje, ali so res tedaj ljudje bolj poznali naravo od nas, a so bili čolni drugače narejeni, a so imeli kapitani več jajc in so silom prilike reskirali več, kod mi dandanes?
Spolnem se potovanja z ribiškim čolnom, na katerem je pisalo 25 potnikov max in smo se peljali iz Crikvenice do Šila na Krku. Samo 1,5NM razdalje, samo čoln je bil poln pijanih turistov, voda je pljuskala v čoln z leve pa z desne, morje obupno, pa ni bilo panike ne med turisti in ne pri kapitanu. Jaz danes v takem morju sigurno ne grem ven, tedaj pa se je peljalo ne glede na........
LP PACEK
Mi pa ob takem razmišljanju ne gre nekaj z glave. Danes se bojimo morja, pri čolnih z modernim ugrezom, z nepotopljivimi polnitvami med plastmi plastike, z 300 in več konjskimi močmi.
Na Rabu mi je neka teta od Pičuljana razlagala, da včasih ni bilo ceste po Rabu, da so po prve goste po vojni hodili z ribiškimi čolni iskat na železniško postajo v Rjeko in so jih po končanem dopustu vozili nazaj na Rjeko ne glede na vreme. Bila su to teška vremena, še doda ženska.
Potem pa se ti poraja misel, danes ne z novimi barkami in 300KM, včasih pa so šli s trebuhom za kruhom z lesenim čolnom, ki je imel motor ne z 5 KM močmi, ampak z tremi oslovskimi bi reku tistemu motorju. Aja pa še to, po končani vojni, so menda iz Lošinja v Italijo domačini Italjanskega rodu pred komunizmom bežali kar v ribiških čolnih na vesla kod emigranti v Italijo.
Potlej pa se ti poraja vprašanje, ali so res tedaj ljudje bolj poznali naravo od nas, a so bili čolni drugače narejeni, a so imeli kapitani več jajc in so silom prilike reskirali več, kod mi dandanes?
Spolnem se potovanja z ribiškim čolnom, na katerem je pisalo 25 potnikov max in smo se peljali iz Crikvenice do Šila na Krku. Samo 1,5NM razdalje, samo čoln je bil poln pijanih turistov, voda je pljuskala v čoln z leve pa z desne, morje obupno, pa ni bilo panike ne med turisti in ne pri kapitanu. Jaz danes v takem morju sigurno ne grem ven, tedaj pa se je peljalo ne glede na........
LP PACEK
Če vprašanje malo obrnem in morjeplovce vprašam kakšen je ,po vašem mnenju ¨tehnološki minimum¨za prečkanje zgoraj omenjene poti. Se pravi koliko na bo najmanj velik čoln in kakšno motorizacijo priporočate za prečkanje Kvarnerja. Predpostavimo ,da je vreme normalen poletni dan in ,da v čolnu potuje tudi kakšen otrok.
Normalen poletni dan in PREVERJENA vremenska napoved, potem ni spodnje omejitve. Le zakaj bi bila? Tudi z dobra 2 m dolgim tenderjem lahko prečkaš Kvarner, tako kot se pelješ od barke do pomola z gostilno... Če pa se malo poslabša, potem ni nobena barka dovolj velika. Pa ne samo v Kvarneru, nikjer na Jadranu...
LP
LP
Pozdravljeni !
Glede na dejstvo, da je to moj privi prispevek vas najprej vse lepo pozdravljam. Forum prebiram slabo leto registriran sem pa šele nekaj dni.
Preko Kvarneriča in preko Kvarnerja sem se lansko leto prevažal v 5 m dolgem gliserju v bonaci, vendar mi je dvakrat uspelo pot planirati tako, da so me ujeli valovi. V vseh primerih sem lepo preplul vendar v valovih veliko počasneje in bolj moker. Tako da jaz prisegam na gliser z kabino in motor z minimalno 50KS.
Še zanimivost:
Iz Osorja domačini, ki so živeli od poljedelstva ( v večini primerov Hrvati, kajti Italjani so bili ribiči ), na vesla vozili prodajat na tržnico v Benetke. Zadnji še živeči domačin mi je to pripovedoval pred kakimi petnajstimi leti,kasneje je umrl v prometni nesreči. Iz Nerezin pa so po drugi svetovni vojni bežali v Italijo tako, da so preko hriba bežali peš se skrivali v uvali Tomažina (mala hiša stoji še danes ), kasneje pa na vesla prko Jadrana.
Nekateri še danes živijo v Ameriki pretežno v New York, kajti tam so dobili službo v pristanišču. Pa ne samo iz Lošinja tudi iz Suska in Unij.
Lep pozdrav .
Glede na dejstvo, da je to moj privi prispevek vas najprej vse lepo pozdravljam. Forum prebiram slabo leto registriran sem pa šele nekaj dni.
Preko Kvarneriča in preko Kvarnerja sem se lansko leto prevažal v 5 m dolgem gliserju v bonaci, vendar mi je dvakrat uspelo pot planirati tako, da so me ujeli valovi. V vseh primerih sem lepo preplul vendar v valovih veliko počasneje in bolj moker. Tako da jaz prisegam na gliser z kabino in motor z minimalno 50KS.
Še zanimivost:
Iz Osorja domačini, ki so živeli od poljedelstva ( v večini primerov Hrvati, kajti Italjani so bili ribiči ), na vesla vozili prodajat na tržnico v Benetke. Zadnji še živeči domačin mi je to pripovedoval pred kakimi petnajstimi leti,kasneje je umrl v prometni nesreči. Iz Nerezin pa so po drugi svetovni vojni bežali v Italijo tako, da so preko hriba bežali peš se skrivali v uvali Tomažina (mala hiša stoji še danes ), kasneje pa na vesla prko Jadrana.
Nekateri še danes živijo v Ameriki pretežno v New York, kajti tam so dobili službo v pristanišču. Pa ne samo iz Lošinja tudi iz Suska in Unij.
Lep pozdrav .
samo morje !
janko napisal/-a:GUMENJAK je najhitrejši, najvarnejši......
Samo v primeru da je VSR gumica, ki je narejena za tako morje, v vsem ostalem bi bil presrečen, ko bi stopil na trdna tla. Visoke valove ponavadi spremlja tudi veter ki ti dela največ preglavic. Vse je v redu dokler ni otrok na čolnu, potem drugače razmišljaš in si boj živčen in takrat najprej narediš napako. Če so notri 4 dedci rečeš "ma tud če gumo obrne, se bomo pa za štrike držal" od otrok pa to težko pričakuješ! Velika mera subjektivne varnosti je najbolj pomembna pri takih rečeh!
Pa upam, da nikomur ne bo potrebno prakticirat česa podobnega!
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 10 gostov