viharno sidro
Moderatorji: moderator2, cibro, moderator
-
jadralec-mihy
- Kontraadmiral
- Prispevkov: 267
- Pridružen: So Dec 26, 2009 13:43
viharno sidro
na morju sem slišal da se baje na hrvaškem veliko uporablja viharno sidro na gliserjih.
jaz to slišim prvič
ima mogoče kdo kaj izkušenj z tem
in kako to zgleda in deluje
jaz to slišim prvič
ima mogoče kdo kaj izkušenj z tem
in kako to zgleda in deluje
zgleda kot manjše padalo, kupola. Vržeš u more, kupola se odpre in vrv zvežeš za bitvo. Da je to sidro res tako popularno, pa ni res. Uporablja se v viharjih, kot samo ime pove, vendar daleč od obale!
http://fortasse.eu/strani/slo/opreman/20354.html
http://fortasse.eu/strani/slo/opreman/20354.html
Viharno se uporablja kot je Slootack napisal v viharjih, ko ne sidraš klasično je prenevarno in pregloboko, če crkne motor, ... Bistvo tega sidra je, da ti krmo obrača proti valu in te ne vrti (kar je nevarno). Tisti, ki ti je to natvezil se te je malo sposodil.
Lahko pa namesto viharnega sidra v krizi uporabiš tudi vedro na vrvi, ki ga obtežiš.
Lahko pa namesto viharnega sidra v krizi uporabiš tudi vedro na vrvi, ki ga obtežiš.
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
V začetku so precej uporabljali US vojaška padala iz II WW, ampak to je bilo treba prilagajati (plovec ali plovci na eno stran, našit svinec na drugo stran itn.
Drugo, vojaških padal je kar nekaj modelov. PD9 (najbrž oadobran desantni 9) mislim da je bilo 92 kvadratnih m in 48 vrvic - odprta reč je velika, in to zložiti tako, da se lepo odpira, ni ravno trivialno in tudi rabiš ustrezen prostor - vse skupaj stane najbrž več kot razlika v ceni.
Pa vrvice bi bilo mogoče treba zamenjat (UV stabilnost), pa...
Linke na uporabo (katera plovna sidra za katere namene in kje so haklci) prilepim, ko utegnem
Drugo, vojaških padal je kar nekaj modelov. PD9 (najbrž oadobran desantni 9) mislim da je bilo 92 kvadratnih m in 48 vrvic - odprta reč je velika, in to zložiti tako, da se lepo odpira, ni ravno trivialno in tudi rabiš ustrezen prostor - vse skupaj stane najbrž več kot razlika v ceni.
Pa vrvice bi bilo mogoče treba zamenjat (UV stabilnost), pa...
Linke na uporabo (katera plovna sidra za katere namene in kje so haklci) prilepim, ko utegnem
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
Zadevi se reče tudi plovno sidro (sea anchor) in sta v grobem znana dva tipa
Plovno sidro je uporabno, da te pri ribarjenju (ipd.) ne odnaša veter. Ribiči so najbrž najpogostejši uporabniki plovnega sidra. Verjetno so tudi edini, ki ga uporabljajo redno, mnogi vsakodnevno. Seveda je samo po sebi umevno, da ne pomaga dosti, če te odnaša tok.
Enako uporabno je, če ti crkne motor in te sicer zmeren veter, ki bi bil z OK motorjem čisto prijazen, nosi k zdaj nevarni obali, plovno sidro pa te zadrži toliko, da utegne priti kdo, ki te potegne.
Tega tipa je tale 60 cm premera na Mornarju

Zakaj bi to pogosto uporabljali gliserji na Hrvaškem, ne uganem. Ribiči - za te bi razumel - kar zadeva po svetu, so menda tisti, ki to redno in stalno uporabljajo.
Uporaba v viharju
Uporaba plovnega sidra v viharju je zelo dobro opisana v Handling Storm at Sea na straneh od 70 do 140 (hvala, Evovii). Drugi podoben vir je Surviving Strom (zakonca Dashew), samo ni dostopna cela knjiga.
Za tretjega, ki ga podobno cenim - Mate Šutej, Taktike na olujnom moru . pa ne pomnim, da bi omenjal uporabo plovnega sidra, uporabljal je zavlačenje (heave to) podobno kot zakonca Pardey. Šutej zavlačenje brez plovnega sidra, Pardey zavlaćenje s plovnim sidrom.
Njihova priporočila so v marsičem različna, v enem se pa strinjajo. Prvo navodilo vseh, ki pišejo o ravnanju v viharju je, da se je treba zelo resnemu viharju pravočasno izogniti, in vsi viri, ki sem jih navedel, posvetijo temu najmanj enako pozornost, kot tehnikam, ki jih uporabiš, če to ne uspe. Ampak tu gre za uporabo plovnega sidra...
V viharju je gibanje barke sunkovito v treh dimenzijah - gor in dol (to vedo vsli), poleg tega pa tudi giblje levo desno (naslednji odstavek) in naprej-nazaj, saj na vsakem valu pospeši v eno smer in se ustavlja v drugo smer na boku vala. Tudi voda sama ima na grebenu vala (lahko močan, če so valovi veliki) tok v nasprotno smer kot v dolini.
Tako gibanje lahko med drugim povrzoči slabost posadke (ki potem težko upravlja plovilo), kar je ena od reči, ki jo želimo preprečiti.
Odvisno od oblike nadvodja je, ali plovno sidro samo lahko obdrži barko v željenem kotu proti vetru in/ali valovom. V temi o sidrnem jadru smo se pogovarjali o nihanju barke levo-desno in sunkih ob spanju na sidru in podobno se dogaja pri plovnem sidru s premca. Kombinacija z dobrim viharnim stabilizacijskim jadrom to umiri.
Drugi problem je, da ko val (val, že spet si nečesa kriv
) dviga barko, ta dobiva hitrost po boku vala navzdol. To v eno smer napenja vrv do plovnega sidra, v drugo smer pa ta popusti, in ko je naslednjič na nagibu, ki vrv napne, je sunek lahko zelo močan, tako da je pomembno, kakšna (prožna, sicer lahko udarec tudi iztrga bitve) je vrv, kakšna je povezava na barko, da se vrv ne razcufa in tako dalje. Res se splača prebrati, kar je na zgornjem linku napisal Hal Roth.
Ko je barka na tistem delu vala, ko napetost na vrvi popusti, se plovno sidro lahko začne zapirati, in ko spet potegne, je odpiranje sunkovito - kar še bolj pomeni udarec na vrv, bitve... Da se to zmanjša, se često skuša doseči, da sta plovno sidro in barka na istem delu vala - oba hkrati na vrhu, oba hkrati v dolini (istega ali sosednjega vala). To sunke zmanjša, prepreči jih pa ne. Dovolj dolga in dovolj elastična vrv (kar pomeni tudi, da ne sme biti predebela!) lahko ublaži preostale sunke in če poskrbi, da ostane plovno sidro pot tegom, ostane tudi razprto...
Napisal sem, često na istem delu vala, ampak ne vedno. Kadar se valovi rušijo, pri sinhroniziranem plovnem sidru to popusti prav takrat, ko te podirajoči se val lahko prekucne, pa bi te težje, če bi barko takrat ravnal teg plovnega sidra. Poleg tega pri takem morju često ni več pravilnih valov, torej ni stalne valovne dolžine, s katero bi lahko računal...
Spuščanje plovnega sidra v viharju je težavna in lahko nevarna zadeva. Če je mogoče, ga je treba spustiti pravočasno (preden morje in veter čisto popenita).
In v v viharju običajnega plovnega sidra tudi ni mogoče izvleči, sile so veliko prevelike. Ko veter pojenja, se ga pobere z izvlečno vrvjo (trip line). Če se ga je nujno treba rešiti prej, ga je treba odvreči - in praviloma jih nimaš neskončno...
Ena od rešitev za te probleme je serijsko plovno sidro (Jordan serial drogue), kjer je razmeroma majhnih vreč z luknjo veliko našitih zaporedoma, tako da je vsaj del takega niza skoraj gotovo vedno v delu vala, ki razpira tisti del plovnega sidra, tako da to vedno vleče in so udarci manjši. Poleg tega je kupljena različica praviloma narejena tako, da jo lahko (tudi 'vedra') vlečeš z vinčem tudi, ko je obremenjena.
http://seriesdrogue.com/vs/ je en primer. Zadeva se naredi po meri odvisno od velikosti in mase barke - od tega je odvisna debelina vrvi , število in velikost 'veder' in teža uteži na koncu.
Mislim, da je ta zasnova public domain, da se pa da kupiti tudi kit (ravno tako za dimenzije barke). in poleg navedenega Avstralca mislim da takega dela še nekdo v US in nekdo v UK.
Mogoče se splača pogledati tudi tole razpravo - http://www.ybw.com/forums/archive/index.php/t-231500.html Cenjeni avtorji okrog tega so pa Hal Roth (povezava tam zgoraj), Dashew (Surviving Strom, povezava med uporabnimi povezavami, ampak je le del dostopen) in Pardey (več prispevkov, dostopnih na internetu - ampak njihova jadrnica mislim da je imela tradicionalno kobilico, ne sodobne in njuna priporočila morda zato za take niso neposredno uporabna)...
Mislim, da sta od teh samo Dashew-a veliko (in precej po vsakem morju) plula z barko, ki ni bila jadrnica (Windhorse, mislim) in je zato morda njuna knjga posebej zanimiva za motornjake, ampak jaz sem doslej od nje prebral samo free dostopni del, tako da zagotovo ne vem.
- parachute - podobno padalu
- drogue - bolj podobno stožičasti vreči brez dna
- Tretja, manj znana vrsta je serijsko plovno sidro http://seriesdrogue.com/ - o tem več čisto spodaj.
Plovno sidro je uporabno, da te pri ribarjenju (ipd.) ne odnaša veter. Ribiči so najbrž najpogostejši uporabniki plovnega sidra. Verjetno so tudi edini, ki ga uporabljajo redno, mnogi vsakodnevno. Seveda je samo po sebi umevno, da ne pomaga dosti, če te odnaša tok.
Enako uporabno je, če ti crkne motor in te sicer zmeren veter, ki bi bil z OK motorjem čisto prijazen, nosi k zdaj nevarni obali, plovno sidro pa te zadrži toliko, da utegne priti kdo, ki te potegne.
Tega tipa je tale 60 cm premera na Mornarju

Zakaj bi to pogosto uporabljali gliserji na Hrvaškem, ne uganem. Ribiči - za te bi razumel - kar zadeva po svetu, so menda tisti, ki to redno in stalno uporabljajo.
Uporaba v viharju
Uporaba plovnega sidra v viharju je zelo dobro opisana v Handling Storm at Sea na straneh od 70 do 140 (hvala, Evovii). Drugi podoben vir je Surviving Strom (zakonca Dashew), samo ni dostopna cela knjiga.
Za tretjega, ki ga podobno cenim - Mate Šutej, Taktike na olujnom moru . pa ne pomnim, da bi omenjal uporabo plovnega sidra, uporabljal je zavlačenje (heave to) podobno kot zakonca Pardey. Šutej zavlačenje brez plovnega sidra, Pardey zavlaćenje s plovnim sidrom.
Njihova priporočila so v marsičem različna, v enem se pa strinjajo. Prvo navodilo vseh, ki pišejo o ravnanju v viharju je, da se je treba zelo resnemu viharju pravočasno izogniti, in vsi viri, ki sem jih navedel, posvetijo temu najmanj enako pozornost, kot tehnikam, ki jih uporabiš, če to ne uspe. Ampak tu gre za uporabo plovnega sidra...
- Pplovno sidro lahko omogoči, da je plovilo v težkem morju uravnovešeno tako, da izčrpana posadka lahko počiva, ko bi sicer njene napake zaradi izčrpanosti lahko bile usodne. (da počivanje špila, mora biti narejenih še nekaj priprav v kabini)
- V takih okoliščinah plovno sidro tudi pomaga, da te ne odnaša prehitro (in vrže na kakšno obalo)
- Barka sprejema valove s premcem ali s krmo, oziroma pod kotom, ki ga skiper želi (zavlačenje, heave to zlasti pri jadrnici lahko naredi pego zvrtinčene vode, 'slick', ki zmanjša rušenje valov). Tako je manjša nevarnost prevrnjenja in pokopanja pod valom
- Pri motorni barki - katere zaloga goriva je omejena - omogoča vzdrževanje željene lege proti vetru in/ali valovom brez ali z bistveno manjšo porabo goriva ali ob okvari motorja.
V viharju je gibanje barke sunkovito v treh dimenzijah - gor in dol (to vedo vsli), poleg tega pa tudi giblje levo desno (naslednji odstavek) in naprej-nazaj, saj na vsakem valu pospeši v eno smer in se ustavlja v drugo smer na boku vala. Tudi voda sama ima na grebenu vala (lahko močan, če so valovi veliki) tok v nasprotno smer kot v dolini.
Tako gibanje lahko med drugim povrzoči slabost posadke (ki potem težko upravlja plovilo), kar je ena od reči, ki jo želimo preprečiti.
Odvisno od oblike nadvodja je, ali plovno sidro samo lahko obdrži barko v željenem kotu proti vetru in/ali valovom. V temi o sidrnem jadru smo se pogovarjali o nihanju barke levo-desno in sunkih ob spanju na sidru in podobno se dogaja pri plovnem sidru s premca. Kombinacija z dobrim viharnim stabilizacijskim jadrom to umiri.
Drugi problem je, da ko val (val, že spet si nečesa kriv
Ko je barka na tistem delu vala, ko napetost na vrvi popusti, se plovno sidro lahko začne zapirati, in ko spet potegne, je odpiranje sunkovito - kar še bolj pomeni udarec na vrv, bitve... Da se to zmanjša, se često skuša doseči, da sta plovno sidro in barka na istem delu vala - oba hkrati na vrhu, oba hkrati v dolini (istega ali sosednjega vala). To sunke zmanjša, prepreči jih pa ne. Dovolj dolga in dovolj elastična vrv (kar pomeni tudi, da ne sme biti predebela!) lahko ublaži preostale sunke in če poskrbi, da ostane plovno sidro pot tegom, ostane tudi razprto...
Napisal sem, često na istem delu vala, ampak ne vedno. Kadar se valovi rušijo, pri sinhroniziranem plovnem sidru to popusti prav takrat, ko te podirajoči se val lahko prekucne, pa bi te težje, če bi barko takrat ravnal teg plovnega sidra. Poleg tega pri takem morju često ni več pravilnih valov, torej ni stalne valovne dolžine, s katero bi lahko računal...
Spuščanje plovnega sidra v viharju je težavna in lahko nevarna zadeva. Če je mogoče, ga je treba spustiti pravočasno (preden morje in veter čisto popenita).
In v v viharju običajnega plovnega sidra tudi ni mogoče izvleči, sile so veliko prevelike. Ko veter pojenja, se ga pobere z izvlečno vrvjo (trip line). Če se ga je nujno treba rešiti prej, ga je treba odvreči - in praviloma jih nimaš neskončno...
Ena od rešitev za te probleme je serijsko plovno sidro (Jordan serial drogue), kjer je razmeroma majhnih vreč z luknjo veliko našitih zaporedoma, tako da je vsaj del takega niza skoraj gotovo vedno v delu vala, ki razpira tisti del plovnega sidra, tako da to vedno vleče in so udarci manjši. Poleg tega je kupljena različica praviloma narejena tako, da jo lahko (tudi 'vedra') vlečeš z vinčem tudi, ko je obremenjena.
http://seriesdrogue.com/vs/ je en primer. Zadeva se naredi po meri odvisno od velikosti in mase barke - od tega je odvisna debelina vrvi , število in velikost 'veder' in teža uteži na koncu.
Mislim, da je ta zasnova public domain, da se pa da kupiti tudi kit (ravno tako za dimenzije barke). in poleg navedenega Avstralca mislim da takega dela še nekdo v US in nekdo v UK.
Mogoče se splača pogledati tudi tole razpravo - http://www.ybw.com/forums/archive/index.php/t-231500.html Cenjeni avtorji okrog tega so pa Hal Roth (povezava tam zgoraj), Dashew (Surviving Strom, povezava med uporabnimi povezavami, ampak je le del dostopen) in Pardey (več prispevkov, dostopnih na internetu - ampak njihova jadrnica mislim da je imela tradicionalno kobilico, ne sodobne in njuna priporočila morda zato za take niso neposredno uporabna)...
Mislim, da sta od teh samo Dashew-a veliko (in precej po vsakem morju) plula z barko, ki ni bila jadrnica (Windhorse, mislim) in je zato morda njuna knjga posebej zanimiva za motornjake, ampak jaz sem doslej od nje prebral samo free dostopni del, tako da zagotovo ne vem.
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Če Avg 25, 2011 22:58, skupaj popravljeno 1 krat.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
Če piha zmerno in ker to itak praviloma imaš (in če kakšna riba na trnku ne plava slaloma okrog sidra) je to prav uporabno.
Sicer je pa taka postavitev za eno serijsko plovno sidro:
Tvoja rešitev je veliko cenejša
Sicer je pa taka postavitev za eno serijsko plovno sidro:
Tvoja rešitev je veliko cenejša
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
To imas prav Marjan... Jaz lovim za krmo in naceloma riba ne bezi proti colnu podkaterim visi sidro.
Se vseeno pa je lazje dvigniti sidro, ce ni coln dejansko zasidran.
Sicer pa ni tako velikih rib, da bi bila bojazen za to.
Letos se mi je sicer zgodilo, da je prijelo nekaj velikega. S light boat spinerco 1,80 je vec kot 10 minut nisem mogel dvigniti niti za par metrov, potem sem naredil neumnost in vtrgal
še danes ne spim zaradi tega
Se vseeno pa je lazje dvigniti sidro, ce ni coln dejansko zasidran.
Sicer pa ni tako velikih rib, da bi bila bojazen za to.
Letos se mi je sicer zgodilo, da je prijelo nekaj velikega. S light boat spinerco 1,80 je vec kot 10 minut nisem mogel dvigniti niti za par metrov, potem sem naredil neumnost in vtrgal
še danes ne spim zaradi tega
-
bostjanpar
- Kapitan fregate
- Prispevkov: 118
- Pridružen: Če Nov 04, 2010 11:49
- Kraj: Lj-Črvar
plovna sidra
Veliko je o plovnih sidrih napisano tudi v zadnji izdaji Adlard Coles' Heavy Weather Sailing, verjetno najbolj avtoritativni knjigi napotkov kako in kaj na težkem morju ( meni osebno je Hal Roth bolj všeč...)
Kot napisal Marjan Tomki plovna sidra pridejo v poštev, ko drugih bolj aktivnih tehnik preživetja ni več mogoče uporabiti zaradi ekstremno težkega morja, tehničnih težav ali izčrpanosti posadke.
No in še ena izvrstna iztočnica Marjana Tomkija- da se je potrebno resničnemu viharju izogniti. Na oceanih je to težje- poti so dolge več deset dni, napovedi vremena pa so uporabne le za krajša obdobja. Tako te lahko kaj ujame in takrat je mogoče dobro, da imaš Jordanovo plovno sidro- drouge ( in dovolj trdno barko).
Na Jadranu pa poleti večjih nenapovedanih ekstremnih vremenskih dogodkov ni pričakovati. Burja in jugo sta dobro napovedljiva, in če upoštevaš, da lahko pihne 2 Bf več od napovedi si na varni strani. Nevihte in tramontana so lahko ekstremne a kratkotrajne - tu plovno sidro ne koristi.
menim, da ima plovno sidro za priobalno poletno plovbo po Jadranu zelo nizko prioriteto. Mogoče je bolje investirati čas in denar (ter prostor in težo) v kakšno drugo varnostno opremo ( sodobno in dovolj težko navadno sidro, ...) predvsem pa konzervativno interpretirati vremenske napovedi.
Za Sredozemlje in naprej je pa druga pesem...
Kot napisal Marjan Tomki plovna sidra pridejo v poštev, ko drugih bolj aktivnih tehnik preživetja ni več mogoče uporabiti zaradi ekstremno težkega morja, tehničnih težav ali izčrpanosti posadke.
No in še ena izvrstna iztočnica Marjana Tomkija- da se je potrebno resničnemu viharju izogniti. Na oceanih je to težje- poti so dolge več deset dni, napovedi vremena pa so uporabne le za krajša obdobja. Tako te lahko kaj ujame in takrat je mogoče dobro, da imaš Jordanovo plovno sidro- drouge ( in dovolj trdno barko).
Na Jadranu pa poleti večjih nenapovedanih ekstremnih vremenskih dogodkov ni pričakovati. Burja in jugo sta dobro napovedljiva, in če upoštevaš, da lahko pihne 2 Bf več od napovedi si na varni strani. Nevihte in tramontana so lahko ekstremne a kratkotrajne - tu plovno sidro ne koristi.
menim, da ima plovno sidro za priobalno poletno plovbo po Jadranu zelo nizko prioriteto. Mogoče je bolje investirati čas in denar (ter prostor in težo) v kakšno drugo varnostno opremo ( sodobno in dovolj težko navadno sidro, ...) predvsem pa konzervativno interpretirati vremenske napovedi.
Za Sredozemlje in naprej je pa druga pesem...
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
Če bo kdo iskal izdelovalca za serijsko plovno sidro, sem našel še nekaj takih, med njimi dva ponujata tudi kit izvedbo
Na dobro pot so me napotili na temle forumu
Pa dosti za zdaj (ali imamo kakšnega smeška, ki spi?)
Na dobro pot so me napotili na temle forumu
- Sailrite (lahko samo izrezane kose, ki jih seiješ sam, kit s 107 žepi je malo čez 200$) in navodili
- Roddy Coleman pa ima menda že sešite žepe, ki jih pa ti nanizaš na vrvi (link je njegovo navodilo za en primer)
- Ocean Brake - tu sem pustil link kar na pojasnilo, kaj je razsulo eno barko in kako naj bi serijsko plovno sidro v enakem primeru to preprečilo, se pa to pojasnilo (vir je preminuli Jordan) ponovi pri vseh izdelovalcih.
Pa dosti za zdaj (ali imamo kakšnega smeška, ki spi?)
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 3 gosti

