Srečanje Maj 2014
Moderatorji: moderator2, moderator, theDamjan
- habibi Vll
- Admiral
- Prispevkov: 4361
- Pridružen: Po Avg 20, 2012 16:41
- Kraj: LJ.Vižmarje
Hvala ti na vsem področju.Zdajle ko je žena vstala,je najprej hčerki zlajnala kake lignje je jedla,kolk so bli mehki in sploh okusi s katerimi so bili polnjeni.Saj,ko smo šli domov,še avto ni hotel iti,smo kar mal bluzili po Krasu tako,da smo s R.Skiperko bli tudi po dvakrat na istem mestu.Saj veš noč ima svojo moč.No ja po dveh treh krogih smo le našli tako iskano Sežano.Smeha je pa bilo.U glavnem kot si omenil lepo smo se imeli, družba, ambient, lepo ni kaj.Upam,da ruta bo in da še po grli spustimo kako dobro kapljico.

mašinfirer
Hvala celi družini "Alesijo" in dežurnemu ribiču za prijeten večer ob odličnih morskih dobrotah. Tomki je polovil in zvezal vse razbojnike, tako da smo to lekcijo uspešno prestali. Škoda ker je tako kratko odmerjen čas za taka srečanja in super, da se nas vseeno zmeraj zbere lepo število.
Začuda smo kar hitro našli pot domov, sicer po stari cesti do Opčin, ampak pri Sežani smo že dojeli, da smo na pravi poti.
Nekateri smo jedli in pili, nekateri so pa fotkali
, tako da fotke bodo, zagotovo.
Na snidenje.
Začuda smo kar hitro našli pot domov, sicer po stari cesti do Opčin, ampak pri Sežani smo že dojeli, da smo na pravi poti.
Nekateri smo jedli in pili, nekateri so pa fotkali
Na snidenje.
Hvala za super druženje.
Še tamala Julia se je tako dobro počutila, da še zdaj spi! Upam da ni pila moje vino, ker je bil moj kozarec stalno prazen.
Tako dobrih kalamarov v življenju še nisem jedel!!! Je rekel Alesjo, da lahko kdaj tudi ponovi, samo tja moram prist.
Razbojniški vozel je pa tako simpl, da sem se ga še jaz naučil
Fajn se imejte še naprej

Tako dobrih kalamarov v življenju še nisem jedel!!! Je rekel Alesjo, da lahko kdaj tudi ponovi, samo tja moram prist.
Razbojniški vozel je pa tako simpl, da sem se ga še jaz naučil
Fajn se imejte še naprej
Nekaj slik. Posnete so s telefonom, ker ni nihče imel fotoaparata.
Ambijent od zunaj
Pričeli smo se zbirati
Tudi zunaj
Pri šanku
Potem smo pa nekaj,... kar precej pojedli in popili.
Kalamari za oblizat prste. Alesio napiši kakšen recept v rubriki kulinarika. Pa tudi kamniti krožnik je mojstrovina, katero je izdelal Alesio.
Na koncu smo bili vsi zelo zadovolnji
In končno je tudi Alesio prisedel k mizi

Ambijent od zunaj
Pričeli smo se zbirati
Tudi zunaj
Pri šanku
Potem smo pa nekaj,... kar precej pojedli in popili.
Kalamari za oblizat prste. Alesio napiši kakšen recept v rubriki kulinarika. Pa tudi kamniti krožnik je mojstrovina, katero je izdelal Alesio.
Na koncu smo bili vsi zelo zadovolnji
In končno je tudi Alesio prisedel k mizi

Jadranje je odklop
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
Jaz tokrat brez fotk
- Trenutno je out vsak mobi, ki bi imel delujoč fotkič, crknila je pa tudi baterija v stari mavici (mogoče zaradi tega, ker je crknil polnilec - to je še za 'razštrikti'... )
- Na srečanje nas je Marchi - Dejana in mene - odpeljal po ovinku.
Prispeli smo precej pozno (osma zvečer, malo več ali malo manj), ampak Alesjo je bil tudi temu - več kot - kos.
Začelo se je z namazom, ki je poskrbel, da nihče ne bi neposvarjen padel v tiste črne luknje, ki smo jih nosili v trebuhu. Po tem namazu so te črne luknje v hipu postale dovolj izbirčne, da take nevarnosti niso več grozile nič hudega slutečim v okolici.
Poleg tega je za nas prihranil za eno peko svežih sardelic in eno rundo žerjavice iz stare trte tako, da je lahko eno rundo na sveže spekel - in pri tej žerjavici tudi na sveže pogrel kamniti krožnik (tudi njegov izdelek), na katerem smo jih dobili, tako da se niti slučajno niso uspele ohladiti, preden smo jih pojedli.
Krompir po mornarsko, ki je bil zraven, je bil tudi enostavna, zdrava in okusna hrana. Kaj je bilo v njem še - poleg kuhanega krompirja, popražene čebule in olivnega olja - je bilo stvar tega, kaj je bilo pri roki in trenutnega navdiha - in ugibati, kaj bi bilo še tisto zraven je naredilo na videz enostavno jed še bolj zanimivo.
Nekj poetičnih zgodbic o sipah ste že prebrali, tako da o tem ne bi, ampak lahko kaj napišem o njegovih receptih... V osnovi receptov, po katerih bi Alesjo kuhal, ni - Alesjo najbrž dvakrat naredi 'isto' jed enako samo po naključju.
Alesjo je povedal več in bolj jedrnato, kot znam jaz tule ponoviti in se tu raje ne bom (še bolj) razpisal o tem, ampak kako doseže, da postavljanju v posodo ostanejo pokonci, bom pa napisal. Enostavno... ko veš - ali pa če si Alesjo. Postaviš posodo tako, da je dno nagnjeno za kakih 45° - toliko, da ko postaviš polnjeno sipo na dno, stoji naslonjena na steno posode. In potem jih nalagaš drugega ob drugega, dokler dno ni pokrito; potem lahko postaviš, da stoji ravno, pa se nič ne prevrne.
Vsaka stvar, ki jo naredi, je enako enostavna in logična - ko to on počne ali pove.
Še to, kako smo prišli do polnjenih v lastnem soku kuhanih lignjev z vsaj tremi različnimi okusi? Enostavno. Prvega nadeva (drobno zrezane lovke, pest riža in še kaj, kar sem prelišal) je zmanjkalo, preden so bili vsi lignji v posodi in vse dno pokrito z njimi, pa je nastalo še nekaj takega s šunko in nekaj takega s sirom, pa morda še malo kombinacije...
Alesjo enostavno iz tistega, kar mu pride pod roko, naredi kaj, kar je ne le užitno, ampak uživaško. Če je vse zaprto in ni kje kaj kupiti, se bo pri njem na barki našel paket špagetov ali kaj podobnega, blizu pa se gotovo najde vsaj nekaj ježkov, če nič drugega. In je Alesjo povedal - če sem si zapomnil prav - da iščeš samičke, da so samičke tisti 'ježki', ki nosijo kak drobec peska, kamenče... in da iz njih vzameš ikre, ki jih enostavno surove kot omako dodaš špagetom.
Po dosedanjih izkušnjah z njegovimi čudeži je ta 'špartanski' recept še ena specialiteta, za katero bi si ljudje pisali recepte, Alesjo pa itak vsakič naredi malo drugače - in vsakič izpade odlično.
- Prisluškovanje temu, kaj je Alesjo povedal o tem, kako sčara hrano, je bilo že samo vredno obiska.
Gledati Joškovo Julijo, ki suvereno je obvladovala 'parter', je bil drugi užitek. Kaj bo šele, ko 'punček' malo zraste... Dobro, da Joško vzdržuje kondicijo tudi s kakim kolesarjenjem na dolge proge, tako da je nekaj možnosti, da ji bo še nekaj časa kos.
Habibi-ju sem povedal, da se je nekaj zlomilo zglobu ene od mini-12 na Viru - še ne vem točno, kaj, naj bi bila neka pop-kovica, pa ne vem, da bi bila kakšna v zglobu - pa je rekel, da ga prav zanima kaj je, pa da če bo treba kaj izstružiti, naj tudi kar prinesem.
Pa Volvo in njegov prijatelj z obale - mislim da prvič na srečanju, ampak na morju nista zelenca in bilo ju je prav zanimivo poslušati.
Pa...
Razbojniški vozel je pa omejeno uporaben. Izkazalo se je, da se ga rpaviloma da v hipu odvezati - in zato ni, kot je zmotno napisal Marchi, primeren za vezanje razbojnikov. To seveda pomeni, da tudi ni zares primeren za vezanje žena, tašč in druge podobne okoliščine (recimo, ko bi žena rada privezala moža, da ne uide na košarko, na pivo ali kaj podobnega).
Kar zadeva barke, je pa z njim tudi še treba dobiti izkušnje z debelimi vrvmi na tankih rečeh (recimo obročih, vzidanih v obalo), na zelo grobih vrveh pri katerih je veliko trenje, kjer bi lahko bil problem s hitrim odvezovanjem, pa z vezanjem okrog debelih bitev...
Zlahka se utegne zgoditi, da za katerega od takih položajev ni primeren, ampak je pa kar nekaj takih, za katere se je doslej zelo dobro izkazal.
Ostalo, o čemer je še tekla beseda, pa je preveč raznoliko - in jaz sem bil proti koncu že malo dremav, da bi lahko naštel...
Hvala tudi Marchiju - in Dejanu - za že omenjeni čudovit ovinek na poti na to srečanje.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 4 gosti
