Moja žena je že kar dobra morjeplovka, ne more pa se navaditi na kaos, ki vlada na morju v juliju in avgustu. Posledično večino dopusta preživimo konec junija in v septembru. Včasih so bili (po njeno) vsi "Čehi", sedaj so trenutni krivci "Madžari".
Že nekaj let v času vrhunca sezone skoraj ne plujemo, ker je gužva neizmerna, ogromno motornih jaht, jadrnic in čolnov z leve in desne in po večini vlada v ožjih vodah in sidriščih totalni kaos. Profesionalci se na takih območjih praviloma umikajo skladno s pravili izogibanja in preprečevanja trčenja na morju, številni dopustniki (ne vsi!) pa delajo vse, samo tisto kar se od njih pričakuje ne. Tako se mali čolni vozijo 2m od premca, jadrnica na "collision course" vztraja do zadnjega in se umakne plovilu s prednostjo šele, ko skipper 20m pred trčenjem dojame, da ne bo uspel prečiti pred drugim plovilom. Regata na polno brez sodnika. Čez dan, non stop!
V letih plovbe sem dobil debelo kožo in živce, moja žena pač ne in zato se na pasažah umikamo vsaj 2-3 milje izven idealne linije proti odprtem in v kanalih ostajamo desno, večkrat pa tudi počakamo, čeprav bi imeli sicer prednost. Pri plovbi vzdolž obale se prav tako umaknemo proti odprtem vsaj 1-2 milji. Ne vem sicer zakaj je plovba tik ob obali tako privlačna ampak vsak ima svoje veselje.
Držim se pravila, večji kot je "nasprotnik", bolj se mu izognem in načeloma na "jahtaše" nisem alergičen. Seveda se najdejo tudi taki, ki dvignejo velik val in plujejo (prehitevajo) 10m od nas, vendar v takih primerih poskušam čim prej priti v njihovo sled in je mir. Če ne gre, zmanjšam hitrost ko pride val in postavim premec 45st nanj. Tako pač je. Ko se morje dvigne, se tudi število takih srečanj eksponentno zmanjšuje z višino vala in jakostjo vetra. Itak.
Daleč najbolj me pa motijo tisti, ki glisirajo 5m od obale in čisto do sidrišča (seveda tik ob plaži na koncu zaliva) in pri tem razturijo vodo, da se človek skoraj utopi, ko mirno pluta v bližini svoje barke. Take bi pa pregriznil...
