.[/quote]
kdaj pa si jadral z Mirkotom? Tudi sam sem bil kar nekajkrat z njim na regati, parkrat pa še celo premagal
Krajšava jader
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
Absolutno se strinjam s tabo. Imel sem to srečo, da sem bil štiri leta njegov flokist na Niki in večino jadralskega znanja sem dobil od njega. Zraven branega čtiva je bilo še mnoooogo "slanih" zgodb in doživljajev, ki niso v knjigah... .[/quote]
kdaj pa si jadral z Mirkotom? Tudi sam sem bil kar nekajkrat z njim na regati, parkrat pa še celo premagal
.[/quote]
kdaj pa si jadral z Mirkotom? Tudi sam sem bil kar nekajkrat z njim na regati, parkrat pa še celo premagal
še kakšen meter več ...
bom vprašal za ceno?
Dosti ni kar sm jst gkedal in kar sem se zanimal. Namreč prednje jadro sn lani zamenjal zdej me še čaka glavni jadro pa iščem najugodnejšo varianto. Sicer bom vidu kaj se bo dobilo v Nemčiji. Sicer pa se mi zdi, da sedaj pripravlja podobno zadevo nekdo še v Sloveniji. Ko bom kaj zvedel bom že poročal.
pomisli in zgodilo se bo
zanimiva debata!
Toda kot vidim ima vsak svojo teorijo, toda vsi se strinjamo, da ga je potrebno skrajšati pravočasno
Moje izkušnje so naslednje:
1. Ko orcam, začnem razmišljati pri 18 vz. pri 22, sigurno krajšam (kdaj pri 18 kdaj pri 22 je odvisno od posadke, ki jo imam in seveda od tipa vetra)
2. Pri down windu, pa tudi pri 30vz gremo na polno in imamo gor še špin (spet odvisno od posadke).
Najbolj pomembno pa je to, da se počutiš varno in udobno. Vse je odvisno tudi od tega; ali imaš pred sabo še 10 ur jadranja ali samo popoldansko šopirjenje v Piranskem oceanu
Vprašanje pa spet, kaj preje krajšati? Prednje jadro ali glavno?
Jaz krajšam najpreje glavno, ker ga težje. Genovo pustim dolgo časa na polno. Jo lažje odprem-spustim, če pride do preobremenitve.
100 jadralcev 100 načinov....
Toda kot vidim ima vsak svojo teorijo, toda vsi se strinjamo, da ga je potrebno skrajšati pravočasno
Moje izkušnje so naslednje:
1. Ko orcam, začnem razmišljati pri 18 vz. pri 22, sigurno krajšam (kdaj pri 18 kdaj pri 22 je odvisno od posadke, ki jo imam in seveda od tipa vetra)
2. Pri down windu, pa tudi pri 30vz gremo na polno in imamo gor še špin (spet odvisno od posadke).
Najbolj pomembno pa je to, da se počutiš varno in udobno. Vse je odvisno tudi od tega; ali imaš pred sabo še 10 ur jadranja ali samo popoldansko šopirjenje v Piranskem oceanu
Vprašanje pa spet, kaj preje krajšati? Prednje jadro ali glavno?
Jaz krajšam najpreje glavno, ker ga težje. Genovo pustim dolgo časa na polno. Jo lažje odprem-spustim, če pride do preobremenitve.
100 jadralcev 100 načinov....
-
Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
Dva bistveno različna položaja - postopno naraščanje hitrosti vetra - skokovito naraščanje hitrosti vetra.
Pri postopnem naraščanju hitrosti vetra (tudi če je to v sunkih, torej recimo sunki burje postopno naraščajo) približno po Joškovi varianti.
Čisto enostavno, če vozita približno enako dobra jadralca dve enaki barki (one design) po dovolj močnem vetru in eden skrajša, drugi pa ne, ko tisti s polnim jadrom začne zaostajati in odpadati od smeri zaradi zanosa v stran (preploski kot kobilice, krmilo iz vode...), s tem ugotoviš nagib, pri katerem je treba skrajšati.
Ta nagib se od tipa do tipa razlikuje (različne oblike trupa, kobilice, enojno/dvojno krmilo itn.).
Ko je ta nagib za ta tip jadrnice znan, imaš tudi osnovo za odločanje kdaj in koliko. To je praviloma prej, kot bi večina (dobrih jadralcev, ki ne delajo napak pri trimu) sicer krajšala samo zaradi varnosti. Naletel sem na nekoga, ki je vozil z nepotrebno velikim nagibom in ko sem malo vpil, zakaj misli, da je to dobro, je odvpil nazaj, da sicer ve, da gre počasneje kot bi lahko, ampak se mu trenutno tako luštno zdi (adrenalin?),
Sunke vetra v takih okoliščinah jemljem z odpiranjem glavnega jadra ali ustrezno spremembo smeri v veter (to zadnje, če preveč ne zezajo valovi).
Trim prvega jadra zaradi sunka popustim samo, če je sunek bistveno močnejši od pričakovanega in je glavno jadro že popuščeno do plapolanja, je na tem, da konec buma leže na gladino ali podobno - kar se mi pa v glavnem ne dogaja več).
To je mogoče razmeroma varno poskušati z majhno balastno jadrnico, ki pa ima vzgonske komore tako, da ostane na površju tudi, če jo zalije do vrha.
Krajšanje jader v sili
To je podobno kot zaviranje v sili - ne želiš si, izogibaš se okoliščinah, ko bi rabil, ampak hudo dobro je znati.
Tudi pri najboljši rabi prognoz so možna presenečenja: burja v Velebitskem kanalu lahko začne z le nekaj minutami svarila (značilno gibanje oblačkov nad Velebitom), maestral pa tudi zna biti tudi podobno nenaden.
V tem primeru takoj ko lahko zviješ jadra na minimum (recimo meter dva glavnega, če je rol, in dva-dva in pol prvega, če je rol - tako imaš še pogon in šanse za nevtralno krmilo) in bodisi zapelješ v varno smer (recimo od obale, na katero bi te nosil veter in valovi), bodisi obrneš v pričakovano smer s premecem v veter, da te prvi sunek ne položi. Vzameš rešilni pas in/ali varnostni pas (tudi posadka) in kolikor utegneš zapreš odprtine (ventili, stranska okna - ideja, da je to zaprto čim greš na jadra; stropna okna, zlasti na premcu, vstopno odprtino če utegneš).
Dobro je to potrenirati podobno, kot zaviranje v sili pri šoli varne vožnje. Tri-štiri minute so precej časa, če veš kaj delaš, in veliko prekratke, če si le malo zmeden.
Če nisi zamudil, je lahko zabavno, obvladljivo itn., in ko posadka to ugotovi, praviloma uživa.
Če si zamudil, udarec vetra lahko dobesedno v trakce raztrešči jadra in če valovi dvignejo smeti v gorivu in potem še motor ne steče, si lahko v krepkih težavah.
Če imaš malo daljši rok od svarila
Večina vas to naredi samodejno, ne da bi omenjali...
Postaviš nekoga, da spremlja približevanje brez tega te lahko prehiti, ko počneš kaj, kar ni več bistveno, ne da bi pravočasno opazil, da je že tu
Izbereš strategijo (od kod pride, se utegneš kje varno sidrati ali vezati, pogled na karto za čeri in podobno preden se začne, če ne veš na pamet, privetrna (beži, če utegneš) ali zavetrna obala v bližini (se mogoče lahko skriješ pred valovi?)
Pripraviš posadko za slabo vreme (obleke, varnostni/rešilni jopiči, popit dozo tekočine, odlulat (v valovih se bo težje slačit, zaprti ventili v WC, pozabil zapret ventile za sabo, (ne?)pripet otrok lulat s krme v valovih - rajši ne bi - bolje v obleko...), kako užitno malenkost v žep). To je ključno - razen kadar se barka razbije, večinoma zdrži več od posadke.
Pripraviš barko (poleg zgornjega pozapreš predale... da ne bo kak lonec zadel koga v glavo itn.). Pri nas to v glavnem zadošča.
Ostalo potem kot pri postopku v sili.
Pri postopnem naraščanju hitrosti vetra (tudi če je to v sunkih, torej recimo sunki burje postopno naraščajo) približno po Joškovi varianti.
Joško napisal/-a: Jaz krajšam jadra takrat, ko pri polnih jadrih ne dosegam več optimalne hitrosti in ko me začne preveč podirat.
Čisto enostavno, če vozita približno enako dobra jadralca dve enaki barki (one design) po dovolj močnem vetru in eden skrajša, drugi pa ne, ko tisti s polnim jadrom začne zaostajati in odpadati od smeri zaradi zanosa v stran (preploski kot kobilice, krmilo iz vode...), s tem ugotoviš nagib, pri katerem je treba skrajšati.
Ta nagib se od tipa do tipa razlikuje (različne oblike trupa, kobilice, enojno/dvojno krmilo itn.).
Ko je ta nagib za ta tip jadrnice znan, imaš tudi osnovo za odločanje kdaj in koliko. To je praviloma prej, kot bi večina (dobrih jadralcev, ki ne delajo napak pri trimu) sicer krajšala samo zaradi varnosti. Naletel sem na nekoga, ki je vozil z nepotrebno velikim nagibom in ko sem malo vpil, zakaj misli, da je to dobro, je odvpil nazaj, da sicer ve, da gre počasneje kot bi lahko, ampak se mu trenutno tako luštno zdi (adrenalin?),
Sunke vetra v takih okoliščinah jemljem z odpiranjem glavnega jadra ali ustrezno spremembo smeri v veter (to zadnje, če preveč ne zezajo valovi).
Trim prvega jadra zaradi sunka popustim samo, če je sunek bistveno močnejši od pričakovanega in je glavno jadro že popuščeno do plapolanja, je na tem, da konec buma leže na gladino ali podobno - kar se mi pa v glavnem ne dogaja več).
To je mogoče razmeroma varno poskušati z majhno balastno jadrnico, ki pa ima vzgonske komore tako, da ostane na površju tudi, če jo zalije do vrha.
Krajšanje jader v sili
To je podobno kot zaviranje v sili - ne želiš si, izogibaš se okoliščinah, ko bi rabil, ampak hudo dobro je znati.
luftar napisal/-a:Priznam, da sem v življenju krajšal glavno jadro samo enkrat in to takrat, ko sem šel pri 9 bf čez Kvarner. Raje sem si vedno dobro ogledal vremensko prognozo in možna pribežališča. V varen zaliv pa sem se večkrat skril in dobro sidral.
Tudi pri najboljši rabi prognoz so možna presenečenja: burja v Velebitskem kanalu lahko začne z le nekaj minutami svarila (značilno gibanje oblačkov nad Velebitom), maestral pa tudi zna biti tudi podobno nenaden.
V tem primeru takoj ko lahko zviješ jadra na minimum (recimo meter dva glavnega, če je rol, in dva-dva in pol prvega, če je rol - tako imaš še pogon in šanse za nevtralno krmilo) in bodisi zapelješ v varno smer (recimo od obale, na katero bi te nosil veter in valovi), bodisi obrneš v pričakovano smer s premecem v veter, da te prvi sunek ne položi. Vzameš rešilni pas in/ali varnostni pas (tudi posadka) in kolikor utegneš zapreš odprtine (ventili, stranska okna - ideja, da je to zaprto čim greš na jadra; stropna okna, zlasti na premcu, vstopno odprtino če utegneš).
Dobro je to potrenirati podobno, kot zaviranje v sili pri šoli varne vožnje. Tri-štiri minute so precej časa, če veš kaj delaš, in veliko prekratke, če si le malo zmeden.
Če nisi zamudil, je lahko zabavno, obvladljivo itn., in ko posadka to ugotovi, praviloma uživa.
Če si zamudil, udarec vetra lahko dobesedno v trakce raztrešči jadra in če valovi dvignejo smeti v gorivu in potem še motor ne steče, si lahko v krepkih težavah.
Če imaš malo daljši rok od svarila
Večina vas to naredi samodejno, ne da bi omenjali...
Postaviš nekoga, da spremlja približevanje brez tega te lahko prehiti, ko počneš kaj, kar ni več bistveno, ne da bi pravočasno opazil, da je že tu
Izbereš strategijo (od kod pride, se utegneš kje varno sidrati ali vezati, pogled na karto za čeri in podobno preden se začne, če ne veš na pamet, privetrna (beži, če utegneš) ali zavetrna obala v bližini (se mogoče lahko skriješ pred valovi?)
Pripraviš posadko za slabo vreme (obleke, varnostni/rešilni jopiči, popit dozo tekočine, odlulat (v valovih se bo težje slačit, zaprti ventili v WC, pozabil zapret ventile za sabo, (ne?)pripet otrok lulat s krme v valovih - rajši ne bi - bolje v obleko...), kako užitno malenkost v žep). To je ključno - razen kadar se barka razbije, večinoma zdrži več od posadke.
Pripraviš barko (poleg zgornjega pozapreš predale... da ne bo kak lonec zadel koga v glavo itn.). Pri nas to v glavnem zadošča.
Ostalo potem kot pri postopku v sili.
-
Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
Pa še nekaj malenkosti
Tisto v prejšnjem prispevku (prepoznavanje kdaj krajšati) se ne nanaša na veter v krmo. O tistem koncu zdajle ne utegnem.
Formula, da jadro zdrži, dokler gre barka prav (strimano, ok nagib, vodljiva...) s 30% površine jadra približno drži zato, ker je jadro približno za toliko predimenzionirano (teža/trdnost tkanine, obšivi itn.)
Dinksi, karbonski jambor je trdnejši in bolj tog od nekaterih drugih enake mase, a tudi bolj krhek. Kateri drugi se bo zvijal, ko se ta - če je zaradi prihrankov pri teži prešibek, morda strl.
Najprimernejši čas za krajšanje jader je približno 10 minut prej preden si pomislil, da bi bilo treba krajšat. Ja, velja. Če imaš tak občutek, bi barka morda prenesla več, ampak občutek upošteva tudi posadko, in torej velja.
Evovii, tisti Handling storms je ta, v katerem je na strani 94 slika nameščenega sidrnega jadranja in moje navedbe - samo nisem ponovno našel. Hvala ti! Verjetno me je že prvič tja poslal tvoj post... O prvi priliki referenco nanj tudi v 'povezave' v bazi znanja.
Zlatko83, ti sicer po mojem veš, ampak tam si mogoče malo preveč poenostavil, ko si tu povzel.
Vodno sidro je dveh tipov, prvemu rečejo para anchor in drugemu drogue. Za prvi tip - para anchor - velja, kar si napisal - je zavora za zaustavitev in stabilizacijo.
V opisanem primeru s krme v vodo spuščene vrvi gre za različico drugega tipa, ki je zavora za upočasnitev (in stabilizacijo). To med ostalim zmanjša sile na krmilu (poleg izboljšanja vodljivosti) zlasti v valovih pri plovbi od vetra oziroma z vetrom.
Model valovanja pravi, da vodni celci med vrhom vala in valovno dolino krožijo, in je torej na vrhu vala lokalni tok od vetra, v valovni dolini pa proti vetru. To pomeni, da te na vrhu vala lahko lokalni tok sune od zadaj v krmilo, česar to ne prenaša preveč dobro, in po možnosti vse skupaj še sune brako postrani - takrat pride prav plovno sidro na krmi. Drugič pride prav, ko barka pospeši z vrha (velikega) vala 'po klancu' v dolino - plovno sidro je tedaj zavora.
In ko prileti po klancu navzdol v valovno dolino, plovno sidro (ki mora biti na dovolj dolgi (in prožni) reči , da je v valu ali dveh za barko) zmanjšuje nihaj na nos, s katerim bi se sicer zabila v naslednji val, namesto da se začne vzpenjati nanj.
Tisti mehanizem krajšave na bum je eden najboljših, saj krajšavo lahko delaš tudi iz kokpita in privezan, in verjetnost zapleta (ko bi se pri rolu v jambor lahko zataknilo) je menda bistveno manjša. In full batten jadra se tu krajšajo pravilno. Je pa vprašanje, kako veliko predelavo zahteva naknadna namestitev, ampak to je ponavadi problem cene, ne tehnike.
Mic-Tic - kolikor vem, ti tudi pri krajšanju vedno ravnaš tako, da ostane krmilo približno nevtralno. Sicer začneš najprej rolati (krajšati) glavno jadro, ampak če krmilo postane težko, takoj ustrezno skrajšaš tudi sprednje jadro.
Zaplet pri glavnem jadru je, če ga krajšaš prepozno, da se ne navije lepo in potem noče naprej v *jambor* (bilo pomotoma v bum - ti nimaš rol-buma, jaz sem se zatipkal) (in je treba obrnit v veter in še enkrat ven in nazaj noter, če se še kaj ne zaprašiči - sem že pozabil, kdaj se nam je to zadnjič zgodilo, verjetno pa je pet ali več let od tedaj). Prepozno zrolavanje prvega jadra pa morda 4 leta - ko se je tako zategnilo, da nam je na pravkar kupljeni barki zmanjkalo nekaj ovojev in smo imeli težave zviti prvega. Tebi bolj ostal v spominu prvi, meni pa drugi dogodek...
Tisto v prejšnjem prispevku (prepoznavanje kdaj krajšati) se ne nanaša na veter v krmo. O tistem koncu zdajle ne utegnem.
Formula, da jadro zdrži, dokler gre barka prav (strimano, ok nagib, vodljiva...) s 30% površine jadra približno drži zato, ker je jadro približno za toliko predimenzionirano (teža/trdnost tkanine, obšivi itn.)
Dinksi, karbonski jambor je trdnejši in bolj tog od nekaterih drugih enake mase, a tudi bolj krhek. Kateri drugi se bo zvijal, ko se ta - če je zaradi prihrankov pri teži prešibek, morda strl.
Najprimernejši čas za krajšanje jader je približno 10 minut prej preden si pomislil, da bi bilo treba krajšat. Ja, velja. Če imaš tak občutek, bi barka morda prenesla več, ampak občutek upošteva tudi posadko, in torej velja.
Evovii, tisti Handling storms je ta, v katerem je na strani 94 slika nameščenega sidrnega jadranja in moje navedbe - samo nisem ponovno našel. Hvala ti! Verjetno me je že prvič tja poslal tvoj post... O prvi priliki referenco nanj tudi v 'povezave' v bazi znanja.
Zlatko83, ti sicer po mojem veš, ampak tam si mogoče malo preveč poenostavil, ko si tu povzel.
Vodno sidro je dveh tipov, prvemu rečejo para anchor in drugemu drogue. Za prvi tip - para anchor - velja, kar si napisal - je zavora za zaustavitev in stabilizacijo.
V opisanem primeru s krme v vodo spuščene vrvi gre za različico drugega tipa, ki je zavora za upočasnitev (in stabilizacijo). To med ostalim zmanjša sile na krmilu (poleg izboljšanja vodljivosti) zlasti v valovih pri plovbi od vetra oziroma z vetrom.
Model valovanja pravi, da vodni celci med vrhom vala in valovno dolino krožijo, in je torej na vrhu vala lokalni tok od vetra, v valovni dolini pa proti vetru. To pomeni, da te na vrhu vala lahko lokalni tok sune od zadaj v krmilo, česar to ne prenaša preveč dobro, in po možnosti vse skupaj še sune brako postrani - takrat pride prav plovno sidro na krmi. Drugič pride prav, ko barka pospeši z vrha (velikega) vala 'po klancu' v dolino - plovno sidro je tedaj zavora.
In ko prileti po klancu navzdol v valovno dolino, plovno sidro (ki mora biti na dovolj dolgi (in prožni) reči , da je v valu ali dveh za barko) zmanjšuje nihaj na nos, s katerim bi se sicer zabila v naslednji val, namesto da se začne vzpenjati nanj.
Tisti mehanizem krajšave na bum je eden najboljših, saj krajšavo lahko delaš tudi iz kokpita in privezan, in verjetnost zapleta (ko bi se pri rolu v jambor lahko zataknilo) je menda bistveno manjša. In full batten jadra se tu krajšajo pravilno. Je pa vprašanje, kako veliko predelavo zahteva naknadna namestitev, ampak to je ponavadi problem cene, ne tehnike.
Mic-Tic - kolikor vem, ti tudi pri krajšanju vedno ravnaš tako, da ostane krmilo približno nevtralno. Sicer začneš najprej rolati (krajšati) glavno jadro, ampak če krmilo postane težko, takoj ustrezno skrajšaš tudi sprednje jadro.
Zaplet pri glavnem jadru je, če ga krajšaš prepozno, da se ne navije lepo in potem noče naprej v *jambor* (bilo pomotoma v bum - ti nimaš rol-buma, jaz sem se zatipkal) (in je treba obrnit v veter in še enkrat ven in nazaj noter, če se še kaj ne zaprašiči - sem že pozabil, kdaj se nam je to zadnjič zgodilo, verjetno pa je pet ali več let od tedaj). Prepozno zrolavanje prvega jadra pa morda 4 leta - ko se je tako zategnilo, da nam je na pravkar kupljeni barki zmanjkalo nekaj ovojev in smo imeli težave zviti prvega. Tebi bolj ostal v spominu prvi, meni pa drugi dogodek...
Nazadnje spremenil Marjan Tomki, dne Sr Feb 09, 2011 02:54, skupaj popravljeno 1 krat.
Oj Marjan, ne moreš iz svoje kože. Čudovito pojasnilo, toda rabil sem kar nekaj časa, da sem vse prebral.
vprašanje je bilo zelo enostavno, kdaj krajšati. Vsi smo poiskušali dati kratek odgovor.
Zakaj krajšati, si pa ti odgovoril, zelo obširno in tudi dobro.
Moram pa nekaj dodati, da bistveno, zakajkrajšati,
1.zato da zmanjšaš nagib barke in je vožnja bolj udobna in kot sam veš, je nekako pravilo, da je najbolj optimalen nagib jadrnice takrat, ko sega voda nekako 10 cm do rona.
2.če je nagib jadrnice prevelik, pogleda repna plavut iz vode in ti potem fizika postavi barko v veter in moraš in je pri tekmah to izguba časa, pri normalnem jadranju pa dodaten napor in ni več luštno...
.....
Seveda vse se da to kompenzirati z pravočasnim odpiranjem gl jadra in popuščanjem genove ali floka, toda o tem si ti že napisal dosti...
vprašanje je bilo zelo enostavno, kdaj krajšati. Vsi smo poiskušali dati kratek odgovor.
Zakaj krajšati, si pa ti odgovoril, zelo obširno in tudi dobro.
Moram pa nekaj dodati, da bistveno, zakajkrajšati,
1.zato da zmanjšaš nagib barke in je vožnja bolj udobna in kot sam veš, je nekako pravilo, da je najbolj optimalen nagib jadrnice takrat, ko sega voda nekako 10 cm do rona.
2.če je nagib jadrnice prevelik, pogleda repna plavut iz vode in ti potem fizika postavi barko v veter in moraš in je pri tekmah to izguba časa, pri normalnem jadranju pa dodaten napor in ni več luštno...
.....
Seveda vse se da to kompenzirati z pravočasnim odpiranjem gl jadra in popuščanjem genove ali floka, toda o tem si ti že napisal dosti...
Jaz krajšam predvsem zato, ker mi ni vseeno če pade jambor ali pa se strga jadro. Itak se jadra precej zmatrajo medtem ko nekontrolirano opletajo in njihova življenjska doba se precej skrajša. Govorim o cruser jadrnicah, ne o regatnih, kjer je vse malo bolj na meji in sponzorji "dostavljajo" jadra po tekočem traku.
ponavadi vsi krajšamo ko je prepozno,enkrat sem doživel skoraj knock dovn
samo križ v vodi,sem preživel samo žena me je skoraj ubila
jaz krajšam ko začutim da me podira in izgubljam hitrost,krajšave naredim tudi če jadram ponoči ko pade mrak,ponoči krajšat in v slabem vremenu je K.......,drugače pa barka z dobro krajšanimi jadri izdrži boga in pol in preživi slabe razmere bolje kot jadralci,vendar je treba skrajšat več kot si mislimo da je potrebno.
samo tolko
samo križ v vodi,sem preživel samo žena me je skoraj ubila
jaz krajšam ko začutim da me podira in izgubljam hitrost,krajšave naredim tudi če jadram ponoči ko pade mrak,ponoči krajšat in v slabem vremenu je K.......,drugače pa barka z dobro krajšanimi jadri izdrži boga in pol in preživi slabe razmere bolje kot jadralci,vendar je treba skrajšat več kot si mislimo da je potrebno.
samo tolko
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost