Ljubo bravo, tako se dela! Res super zgodba in vsaka cast za pristop k uresnicenju nekih zelja - saj ni treba vse naenkrat!
Tudi jaz sem iz generacje trenutne starosti med 30-40. Nasi starsi so torej generacija rojstva okrog letnika 1950.
Povem zato, da bo lazje razumet, kar bom napisal - govoril bom iz izkusenj iz moje druzine.
Dejstvo 1:
Mama z partnerjem (z ocetom sta ze vrsto let locena) imata novejso hiso z pripadajoco parcelo na mirni, a atraktivni lokaciji. Vsi njeni otroci smo odrasli in samostojni.
Njen partner ima polovico hise iz prejsnjega zakona in kar nekaj zemljisca, tudi zazidljivega.
Mama je se lastnica sicer starega, a cisto uporabnega dvosovnega stanovanja kupljenega po smesno nizki ceni Jazbinskovega zakona v enem od vecjih slovenskih mest.
Oce je sam, a ima veliko hiso z pripadajoco manjso, od svojih starsec podedovano, kmetijo z gospodraskim poslopjem ter nekaj 10 hektari zemljisc - vecinoma kmetijskih povrsin, vendar je nekaj tega v zazidljivem nacrtu. Precej vec hektarov je gozdnih povrsin.
Dejstvo 2:
Oba starsa sta ze v penziji (precej zgodaj, tudi zaradi bonificiranega delovnega staza - delo na 3 izmene itd). Penzije so relativno nizke in je vzdrzevanje his/poslopij relativno tezko. Nekaj je se kreditov (predvsem mama).
Otroci veckrat priskocimo na pomoc tudi denarno, da pac olajsamo prezivetje.
Dejstvo 3:
Ze pred leti sem naredil "domaco nalogo" in je bila ocenjena vrednost vseh nepremicnine (obe hisi, kmetija z gospodarskim poslopjem, stanovanje, parcele, ...) vec kot miljon evrov.
Dejstvo 4:
Moji starsi so torej v resnici everski miljonarji, a hkrati revezi. Misel na to, da bi karkoli prodali je prakticno neverjetna in kakrsenkoli predlog na to temo je odgovor v stilu "cez prag mojega doma me bodo nesli samo v krsti" (ceprav samo samo ogrevanje tega doma vzame nekaj tisoc evrov letno).
Samo ce prodajo nepremicnine je obresti na leto vsaj 80.000-100.000 EUR s tem da GLAVNICA ostaja. Tak denar z lahkoto prezivi oceta in mamo z partnerjem s tem da lahko zivijo KJERKOLI. Tudi vsak na svoji jadrnici z potovanjem okrog sveta.
A slovenska mentaliteta jim to preprosto ne omogoca. Osebno sem zelo dobro preskrbljen in zato tudi z veseljem pomagam nasim 'revezem'. Veckrat dobim servirano na pladenj "jah saj bo vsem vam (otrokom) ostalo!". Ne razumejo pa, da jaz nic njihovega nocem - zelim le njim, da prezivijo do konca svojega zivljenja kar se da udobno.
Koliko od vas se najde vsaj v delu zgornje zgodbe (sploh starejsih od mene)? In spotoma pomislite se na vase babice/stare mame, ki zivijo v stanovanjih sredi mest in komaj ogrevajo tiste ledenice, ki so nemalokrat vredne celo premozenje?
Torej, Poletniveter: bodi posten do sebe in si izracunaj, kaksno je DEJANSKO stanje tvojega in vasega druzinskega premozenja (poglej tudi okrog sebe, recimo po starsevski liniji) - bos videl, da je tudi 55 jadrnica dosegljiva.
