Šola jadranja za izkušene jadralce, ki to še niso

[EDO]

Vse bi v vojsko (po možnosti JLA ) moral nagnat za NAJMANJ eno leto pa bi bil gmh
Pol pa ne bi imeli takšnih problemov z mladimi nadobudnimi fanti, ki vse vedo ali pa nič. Odvisno od tega kar jim paše tisti trenutek.

[Marchi]

Ma ajde, časi vojske so mimo!
To je bilo eno samo prepucavanje in ustvarjanje matric.
Eni še danes mislijo, da so desetarji ipd.

V tem času bi zalegel tudi kakšen taborniški izlet z nekaj dnevnim taborjenjem in zmerno disciplino, kjer se mladina nauči skrbeti zase in biti odgovorna do drugih in spoštovati zakone narave. Pa kakšno nočno bivakiranje in preživetje v naravi tudi ne bi škodilo.

Ali pa jadranje z omejenimi sredstvi (energija, denar...).

No, pa smo spet na začetku tele teme.

[EDO]

Sorry, ampak v parih dneh taborništva ali jadranja ali česa podobnega se ne naučiš nič. Kaj jim pomaga, če vedo, da jih mamica čaka z govejo juhico čez največ nekaj dni v toplem objemu domače hiše
Predvsem pa bi morali doumet, da ne morejo imeti vsega tukaj in zdaj.
Se strinjam, da je v vojski bilo glupiranja do neba ampak neka šola je vseeno bila. Malo bolj odrasel pa je vsak prišel ven. Zato tudi to stokanje mladine danes jemljem z rezervo. Se mi zdi, da je "prag bolečine" današnje mladine na zelo nizki ravni.
Ampak pustimo to, teče le beseda o učenju jadranja Vse skupaj je itak bil samo hec.

[Marchi]

Seveda je bil hec, smo na isti valovni.
Razvajeno mladino je pa treba z gajžlo, to pa ni hec.

[Marchi]

Dve leti nazaj sem srečal na Kaprijah floto jadrnic s francoskimi otroci na krovu. Eden od skiperjev je bil iz Maribora. Razložil mi je, da so to otroci, ki izhajajo iz psihosocialno nestabilnih družin in imajo težave s samopodobo, disciplino ipd. Na vsaki barki je bil še po en vzgojitelj. Otroci so imel budget 7€/dan na osebo in so morali planirati nakup hrane in vode, ter si sami kuhali oz. še za vzgojitelja in skiperja in imeli še neke druge naloge (čistoča na barki, pomivanje posode...). V 90tih smo imeli podobne socialne tabore pri Črnem mravu, kjer so se otroci prvič srečali s stvarmi, ki sem jih naštel zgoraj, poleg tega pa so morali skrbeti tudi za wc, ki so si ga prej izkopali in postavili streho, ga sproti zasipavali, dežurali v kuhinji, stražili ponoči pri ognju... Otroci so po 14 dneh funkcionirali povsem drugače kot pred tem. Seveda je "žalost" ta, da so se potem vrnili v prejšnje okolje, razsuto družino in da so učinki vprašljivi, vendar bolje to kot nič, nekateri so prvič v življenju dobili informacijo in izkušnjo, da je lahko življenje tudi drugačno od flaše piva in razgrajanja staršev in da obstajajo tudi normalni odrasli. Kar nekaj jih je kasneje funkcioniralo na prihodnjih taborih kot vodniki otrok s podobnimi težavami.

Da ostanem pri morskih zadevah. Pri enem od Centrov za socialno delo so organizirali tečaj potapljanja in otroke odpeljali na morje, kjer so nabirali tudi take izkušnje. Potapljali so se v parih in se učili zaupanja eden drugemu, premikali svoje meje ipd.

Tale francoski projekt z jadrnicami mi je zelo všeč, samo v ljubi Sloveniji bi tak projekt pomoči otrokom takoj označili za prestižno preseravanje in izkoriščanje in bogatenje ne vem koga.

Malo sem naložil ampak moja poanta je, da je jadranje in morjeplovstvo nasploh dobro za zdrav razvoj in kvalitetno preživeti čas vsakega osebka ali pa pacienta če hočete.

[mamaMicka]

...ampak moja poanta je, da je jadranje in morjeplovstvo nasploh dobro za zdrav razvoj in kvalitetno preživeti čas vsakega osebka ali pa pacienta če hočete.

Torej zame je še nekaj upanja

To je bilo OFF, drugace pa se popolnoma strinjam. Imam brata, ki ima cerebralno paralizo in je drustvo Soncek v zadnjih letih naredil kar nekaj kmetij, ki delujejo prav za ta namen, ozoroma za dosego tega.
Poleg tega so ustanovili se bivalne skupnosti, kjer ljudje (s pomočjo vzgojitelja) skrbijo sami zase in se vključujejo v okolje....

In je spet OFF...

[Marchi]

...ampak moja poanta je, da je jadranje in morjeplovstvo nasploh dobro za zdrav razvoj in kvalitetno preživeti čas vsakega osebka ali pa pacienta če hočete.

Torej zame je še nekaj upanja

Dokler smo morjeplovci, je še upanje, za vse nas
Tudi če ruknemo kakšen glažek več, ga ruknemo zaradi dobrega počutja, ne pa da utopimo žalost in probleme.

[mamaMicka]

PA dajmo se malo smetiti...
Jaz sem sel iz motociklizma ravno zaradi alkohola, ker poleti so jetra ponavadi ze nehala delovati...
Sem pa ze imel prvo "ekskurzijo" cez praznike, ko sem se menil z potapljacem, da bo odpeljal bojo... od 20.00 do 3.00. Pijano u mort!

Iz dezja pod kap
haha!

[EDO]

Tale francoski projekt z jadrnicami mi je zelo všeč, samo v ljubi Sloveniji bi tak projekt pomoči otrokom takoj označili za prestižno preseravanje in izkoriščanje in bogatenje ne vem koga.

Ampak v Sloveniji tudi nekaj podobnega organizira vsako leto neka socialna ustanova - če se prav spomnim iz Kamnika. Sem gledal na TV enkrat lani. Gresta dva socialna delavca in čreda otrok. Najeli so Bavario za en teden in so se imeli zelo luštno. Sem samo čakal, če bo kakšen "pameten komentar" pa na srečo "pametnjakoviči" očitno niso gledali in ni bilo nič.

Morda še eno "glupo pitanje" ampak kje je Črni mrav

[Marchi]

Ha ha, Črni mrav je taborniški odred v Ljubljani v Mostah, ki je znan ne toliko po disciplini in ne vem kakšnem vojaškem vzoru in organiziranosti ampak po sodelovanju s centrom za socialno delo in socialno usmerjenimi programi tudi za otroke iz šibkejših družin. Za udeležbo na poletnem taboru ni nujno da si njihov član. Gre za to, da nudijo izkušnjo taborniškega življenja v naravi vsakemu, ki to želi.
Več na http://rcm.rutka.net/

Zdaj bomo pa res že morali odpreti novo temo.

[Rok-11]

Nazaj k originalnemu vprašanju;

Po moje pri celi stvari sama starost niti nima veliko opraviti s tem, kdaj mu boš zaupal barko.
Gre bolj za odnos in njegovo navajenost na barko in sposobnost za krmarske / kapitanske dolžnosti.

Jaz sem sam vozil tuje barke s posadko in kapitanom neznalcem nekje pri 16h... ko me je foter posodil kolegom novincem. Za čez dan + večerna pristajanja ali sidranja, med dopustniškim jadranjam - vsak dan za par tednov.

Njegovo - oz. družinsko barko, pa sem dobil v samostojno uporabo kakšno leto ali dve (no... mogoče so bila tudi tri... se ne spomnim)kasneje.

Šlo je OK - in to po moje zato, ker sem itak imel barko v malem prstu od skupnih vikendaških in dopustniških potepov. Na barko me je prvič postavil pri dobrih 6 mesecih starosti... in potem vsako leto kup vikendov, dopustov, potepanj... Odkar sem zmogel držati krmilo sem tudi ga, kolikor se mi je dalo. Pri 12h sem že občasno med pristajanji in sidranji ukazoval izza krmila, on pa je skakal okrog in izpolnjeval zadano - in me sem ter tja popravil.
Vse zahtevnejše zadeve sva opravljala skupaj - enkrat za krmilom on in jaz pri jadrih, na jamboru ali v vodi, drugič obrnjeno.
Ob takem odnosu - in preizkušenem otroku / jadralskem kolegu - najbrž ni težko dati barke iz rok. In tu sem mislil, da leta niti niso pomembna.
Čeprav sem prvo malo resnejše jadranje pod samo svojo upravo opravil šele nekje po 20, ko sem svojo prvo resno punco s faksa peljal na mini počitnice...

Po drugi strani pa sem imel otroške prijatelje iz marine, ki so imeli podobne starše, pa čisto nobenega posluha za barke in morje... Tem verjetno tudi jaz še zdaj ne bi dal krmila v roke, če ne bi želel razbiti barke in marine... tako da je v končni fazi vse odvisno od konkretnega človeka.


P.S. V jadralne šole, tečaje, ipd... pa jaz ne verjamem ravno. Tudi v klubu kjer sem regatal in pri vsem kar so nam tam kazali me - v bistvu - niso naučili nič, kar me ne bi prej že oče.
Res pa je to "ancient history" in so zdaj lahko zadeve drugačne. Če ne drugega ti mogoče pokažajo kako jadrati z raznimi drifterji in genakerji...

[kvizko]

Hojla,
Navigator je v Izoli res ugasnil, je pa zato jadralna Šola Porta z nekaterimei instruktorji iz Navigatorja. Težko me be še kdo naučil več kot so me tam. Toplo priporočam.
Je pa res kar so napisali predhodniki. Enkrat mora sam prevzeti odgovornost
Četudi ti vleče gate v rit, ko tvoj otrok odpluje brez tebe. Imam to izkušnjo za sabo, tako da te čisto razumem.
lpz

[Marjan Tomki]

Rok-11, veliko očetov je, ki iz kakršnega koli razloga ne uspejo vplivati na jadralski razvoj svojih otrok tako dobro, kot je tvoj nate.

Nekateri nimajo potrpežljivosti, drugi težko oddajo odgovornost (mikromenežerji...), tretji ne zaupajo otrokovim (ne glede na leta) sposobnostim in odgovornostim, četrtim lahko sploh ni mar.

Iz opisa Kvzka in nekaterih ostali dobivam vtis, da je zdaj precej šol dobrih, tako da lahko izbiraš med dobrimi po še katerih drugih lastnostih (lokacija, čas itn.)

V bistvu popolnoma podoben problem je, kjer v paru enega jadranje (ali plovba na splošno) zanima, drugega pa ne in se drugi samo vozi zraven, ne pa da bi ga to tudi zares vleklo. Dovolj (preveč) pogosto je, ko je drugi sčasoma začne imeti svojo udeležbo pri plovbi za 'žrtvovanje' in razvoj v to smer dalje ni ravno nekaj zaželjenega.

Kar jaz sistematično počnem okrog mini-12 (večinoma v Bohinju) je, da ta barčica (doslej vsakemu drugemu iz takega para) znala narediti jadranje zanimivo.

Prejšnjo nedeljo sta namesto posadk za vse jadrnice prišla le dva, z njima pa ženi, ki sta prišli samo gledat. Ko smo ju (čisto nežno) prepričali, da sta poskusili, pa ju (razen za nujen izhod ali dva) ni bilo s vode 5 ali 6 ur, in rekli sta, da bo to treba še.

To ni zamenjava za druge tečaje, ampak krasna dopolnitev. Jaz ne učim dovršenega nastavljanja jader - ker tega še sam zares ne znam - ampak samo, kako se razumeti s tremi nezmotlivimi učitelji, ki pa so veter, voda in barka. Ti trije - pri mini-12 zelo neposredno in na zanimiv način učijo, in skupni jezik z njimi odnese 'tečajnik' s seboj na druge, večje itn. jadrnice, in zanimanje praviloma ostane.

Glede na to, da mislim da nisem zmagal še nobenega plova (kaj cele tekme) na letnih tekmah (dosedaj DP, zdaj medklubsko tekmovanje; sem pa bil v skupnem vsako leto za mesto boljši, lani 4.) je jasno, da je dosti ostalih, ki lahko na teh jadrnica učijo brezhibno nastaviti jadra bolje od mene. Ampak videti je, da med njimi jaz lahko naredim, da je to zanimivo, in zlasti začetniki napredujejo izjemno hitro (omenjeni trije nezmotljivi učitelji so frajerji, kar zadeva učenje nasploh in zanimivo učenje še posebej).

Nekoga, ki je v četrtek prvič sedel v kakršno koli jadrnico in takrat poskusil en dan v šibkem vetru, v petek en dan v močnem vetru, v soboto tu in tam še kaj vprašal, so v nedelju pustili startati na regati za DP. Bil je deveti odnesel eno točko za letno uvrstitev.

Tako, zdaj pa v Bohinj, danes je ena taka (predvidoma deževna) tekma.

[Marjan Tomki]

Tekma v Bohinju preložena (veliko odpovedi udeležencev zaradi dežja, preloženo pa zato, ker zares ni bilo dovolj vetra). Jaz sem se malo naveslal s kanujem po jezeru (od časa do časa je bilo treba med veslanjem malo zmetat ven vodo od dežja).

[Rok-11]

Ufff... se oproščam za off-topic, vendar ne morem da ne bi...

Me prav zanima če te poznam... tole me spominja na "naše" čase jezerskih regat. Bohinjska je bila "ta-boljša"... in dež z bonaco standardna oprema. Kot mulci smo se res naskakali po vodi tam...

Da o veslanju s kanujem po jezeru (in Bohinjki) niti ne govorim... to je bil moj drugi poletni dom kar nekaj let. Mislim da sem se iz kanuja spravil le za čez noč...