Bajto v Sevnc pa počasi oddaj, da boš vedel, da je barka tvoj dom
Začetki
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
Otroci so postajali možje,mami se je tud mal zredila in prednja kabina je postajala majhna,mi pa kr velik na morju.Šparal smo dinčke in začel sem 8 let nazaj gledat za mal večjim i barkami,kjer bi imel 2 kabini,da imava tud z Andrejo mal zasebnosti,da se nebi blo treba lupčkat sam na hitro,pa kje stran od pobov pa ..hahaha
Pa se pojavi oglas za eno barko kr brez slik.Prvi lastnik,barka velika ko letalonosilka,potrebna delne omnove in modernizacije.Ni imela globinomera,radia,GPSja postaje..Prvi lastnik,not Mečka in sdrive.Lastnik iz Rimskih toplic,barka v Zadru.Pokličem gospoda in se zmenva za čvek in ogled .Slike so ble kr obetavne in so mepritegnile.Pol pridem pa v Zadar.U jebela je glomazna ko je bla zunaj.Moj Šket je bil precej manjši.Pa veliko dela sem videl na njej in jaz,ki vidim stvari kake bojo zgledale pol fertik...mi je srce špilalo..
Pa spet tist vražji pogovor..kolk pa za kolk,pa kdaj lova pa ..
Ja, pa se je steklo pozitivno in sem postal lastnik 11,5 m jadrnice in temu primerno obsežnega dela pri obnovi.
Vse novo gor,elektrika,tridata,elektro vinč,elektro pumpa za vodo.bimini,sprayhood,celico,700 W muske,če je blo treba kak zaliv na ruti ozvočt.Ure in ure dela,odrekanja drugim stvarem,da smo finančno zmogli.Moji fantje so mi veliko pomagali in se tud veliko naučili,kar jim še sedaj zelo prav pride.
Tle je blo tolk dela in raznih zgodbic, da bi jih blo res za knjigo.
U glavnem ,mami se je jadranja navadla,jaz sem postajal preudarnejši,bolj vešč, enako fantje .Naša jadranja so postajala varnejša,saj smo dobili tud z izkušnjami nek višji nivo varnosti.
Na ruto sva jadrala in v Kvarnerju do 30 vozlov burje in tud 3 m vala.Midva pičiva čez,barko je not dost razmetalo,poodprlo par predalov...kak val se je zrušil v Kokpit...ampak midva sva bla v Balvanidi po voznem redu.Nema to cice mice.Jadra skrajšat,valovom mal bežat,pazit na refule in popuščat glavno jadro..Barka je dihala pod nogami ko trampolin,sam ko ti to pride v glavo in telo se rutinirano giblješ in je laže..Pa ko prjatle srečaš je to tud ena nagrada za trud.Mislim tiste prave prjatle,ne neke kvazi drkađije.
Pol pa zjutri u 6 nula nula ribari in kalodont od barke do barke..in ta obred se je ohranil do dans.
Pa se pojavi oglas za eno barko kr brez slik.Prvi lastnik,barka velika ko letalonosilka,potrebna delne omnove in modernizacije.Ni imela globinomera,radia,GPSja postaje..Prvi lastnik,not Mečka in sdrive.Lastnik iz Rimskih toplic,barka v Zadru.Pokličem gospoda in se zmenva za čvek in ogled .Slike so ble kr obetavne in so mepritegnile.Pol pridem pa v Zadar.U jebela je glomazna ko je bla zunaj.Moj Šket je bil precej manjši.Pa veliko dela sem videl na njej in jaz,ki vidim stvari kake bojo zgledale pol fertik...mi je srce špilalo..
Pa spet tist vražji pogovor..kolk pa za kolk,pa kdaj lova pa ..
Ja, pa se je steklo pozitivno in sem postal lastnik 11,5 m jadrnice in temu primerno obsežnega dela pri obnovi.
Vse novo gor,elektrika,tridata,elektro vinč,elektro pumpa za vodo.bimini,sprayhood,celico,700 W muske,če je blo treba kak zaliv na ruti ozvočt.Ure in ure dela,odrekanja drugim stvarem,da smo finančno zmogli.Moji fantje so mi veliko pomagali in se tud veliko naučili,kar jim še sedaj zelo prav pride.
Tle je blo tolk dela in raznih zgodbic, da bi jih blo res za knjigo.
U glavnem ,mami se je jadranja navadla,jaz sem postajal preudarnejši,bolj vešč, enako fantje .Naša jadranja so postajala varnejša,saj smo dobili tud z izkušnjami nek višji nivo varnosti.
Na ruto sva jadrala in v Kvarnerju do 30 vozlov burje in tud 3 m vala.Midva pičiva čez,barko je not dost razmetalo,poodprlo par predalov...kak val se je zrušil v Kokpit...ampak midva sva bla v Balvanidi po voznem redu.Nema to cice mice.Jadra skrajšat,valovom mal bežat,pazit na refule in popuščat glavno jadro..Barka je dihala pod nogami ko trampolin,sam ko ti to pride v glavo in telo se rutinirano giblješ in je laže..Pa ko prjatle srečaš je to tud ena nagrada za trud.Mislim tiste prave prjatle,ne neke kvazi drkađije.
Pol pa zjutri u 6 nula nula ribari in kalodont od barke do barke..in ta obred se je ohranil do dans.
No, na teji moji Pribi je tudi sidrna oprema testirana kr dobr.Smo šli med dopustom na Pelješcu v en večji zaliv sidrat.Pihalo je tam 20 vozlov in delalo kaka pol metra vala cca.Jaz sidram na enih štirih petih metrih bolj zadnji pred obalo,tako lepo skalnato,krasno za barko razbit...Sidro je dobro prijelo in ene pol dneva že tam čepimo,ker je blo zunaj kr težko morje.Mal pijuckamo,pa grickamo pa mal kofetkamo,ko...pizda katamaran gre na nas.Ena gorila okol 40 fitov,na spomnem se točno tipe.Mal gre mas se ustavlja in kmalu smo vštric in ga s kopalne ploščadi odrivam stran in on mimo mene skor cel.Hitro mi da pob en štrik in ga zahaklamo na njegovo bitvo ,drug konec pa za mojo zadnjo.Ckale so bile kr blizu zadaj.Upijem halooo,haaalo ejjj nobenga.Gospoda so šli jest..
Men je ketno napel ko satan.matr sem cvikal da jo bo strgal.Sidro je blo k sreči maksimalno zapeto,verjetn za kako skalo saj bi v pesku pomoje zaoralo.Katamaran ni le težak,tud veliko vetrne površine ima,ker sem ga pa zapel le na eno bitvo je bil pa še pol bočno in tko še več upora.
In tko je bil zame zavezan gotov kako uro.Veter pa ni popuščal.Preventivno sem vžgal motor za vsak primer če bi sidro zaoralo bi postale skale nevarne saj sem postal vsaj 25 m dolg.
No pa prideta 2 Hansa,ne guten tag ne danke ne ko te jebe .Skočta na katamaran ,pali makino in gas..Haloo malne štrik aršloh und deine anker sakramint na hamol.Je enn prplezu spredi,potegnu sidro gor,komi štrik odvezu,dvignu roko in gas mim ko da ne postojim..
Ej s vidla to pizda ko da sem mu ga hotu ukradet ne pa da sem mu 100 jurju rešu...ne morš verjet..
No po kake pol ure pa pride en od teh 2 tipov nazaj in en tretji z tenderjem,vsa pošpricana nazaj do mene in 2 butelki sta mela s seboj.Pol je blo pa filen dank in tko naprej.Je reku da sin ni dal dost ketne in je oralo.Pa tud pol premajhno sidro so mel.Ja takle mamo bi reku naš Pajer.
Men je ketno napel ko satan.matr sem cvikal da jo bo strgal.Sidro je blo k sreči maksimalno zapeto,verjetn za kako skalo saj bi v pesku pomoje zaoralo.Katamaran ni le težak,tud veliko vetrne površine ima,ker sem ga pa zapel le na eno bitvo je bil pa še pol bočno in tko še več upora.
In tko je bil zame zavezan gotov kako uro.Veter pa ni popuščal.Preventivno sem vžgal motor za vsak primer če bi sidro zaoralo bi postale skale nevarne saj sem postal vsaj 25 m dolg.
No pa prideta 2 Hansa,ne guten tag ne danke ne ko te jebe .Skočta na katamaran ,pali makino in gas..Haloo malne štrik aršloh und deine anker sakramint na hamol.Je enn prplezu spredi,potegnu sidro gor,komi štrik odvezu,dvignu roko in gas mim ko da ne postojim..
Ej s vidla to pizda ko da sem mu ga hotu ukradet ne pa da sem mu 100 jurju rešu...ne morš verjet..
No po kake pol ure pa pride en od teh 2 tipov nazaj in en tretji z tenderjem,vsa pošpricana nazaj do mene in 2 butelki sta mela s seboj.Pol je blo pa filen dank in tko naprej.Je reku da sin ni dal dost ketne in je oralo.Pa tud pol premajhno sidro so mel.Ja takle mamo bi reku naš Pajer.
Polanc, dovoli, da si izposodim tvojo res odlično temo samo za en post, ker mi je sedaj, ko se spominjam nazaj res smešno, takrat sem pa skor jokal...
Od dobrega prijatelja kupimo čoln, 5,5m, fisherman, prav super za dnevne izlete in ribolov. Greva z mojo boljšo polovico oba naredit izpit, pa za zihr še tistga za DSC postajo, da bo ziher. Sem pač po naravi ziheraš... No, celo zimo čoln potem gledam, čistim, poliram, premišljujem, kaj bi še dal gor, da bo res varno, itd... Potem pa končno pridejo prvomajske počitnice in evo, zapnemo prikolico in pičimo na Pag. Bolj smo se bližali destinaciji, bolj mi je bilo vroče... Kako ga bom spustil po rampi, a je gurtna dost močna, a je voda dost visoka, da ne bom z motorjem udaril pri spustu, ali, ali ali.... Končno, čoln v vodi, gremo se v varne globine učit manevrirat, ustavljat, trimat, sidrat in vse mogoče... DA BO ZIHER
No, potem se pa že nekaj dni vozimo, vse super, jz že kar mal važn, ker mamo tak fajn čoln, pa še vozit ga znamo, jupiiiii.... Pa se lepega, res lepega dne peljemo s plaže proti zalivu, kjer smo vezani in meni 25m pred pomolom zmanjka bencina (v prvem rezervarju, imel sem še 30l + rezerva)... Čoln crkne, voda mirna kot olje v ponvi, preden prižgeš plin, edini val je bil od mene, dokler smo še imeli bencin. Potem pa crkne, jaz pa v paniko - o faaaaaaak, v pomol se bomo zabil, ker smo brez pogona... Kot, da bi bli z avionom, ne pa s čolnom. OK, potem se le umirim, ko vidim, da se je čoln na mestu ustavil in grem zadaj preklapljat rezervar. Preklopim, napumpam, vse po protokolu, grem na konzolo, obrnem ključ in evo - motor mrtev. Niti malo se ni slišalo, niti klik, klik, prav popolnoma nič. Faaaaaaak, uničil sem motor, verjetno je šla elektronika, ker je skoraj nov motor in verjetno ne sme zmanjkati goriva... Evo draga moja, oprosti, ker si pol lastnica, saj ti bom izplačal svoj delež, pa bom sam naprej urejal potem. Ne vem, kaj vse mi ni šlo skozi glavo takrat... Nič, vzamem vesla in grem veslat proti pomolu. Trije pijani prijatli so se pa iz gostilne drli: "Dajmo Luka Špik, bravo, dobro ti gre..." Ku**e sem si mislil, da bi mi pa pomagal, ker ste vidli, da imam pomorsko nesrečo vam pa ni, ane?
OK, privežemo, vse ok in potem meni useka, da mi je serviser motorja rekel, naj ga pokličem vsakič, ko bom imel problem. Rekel je, da veliko večino težav na morju reši kar po telefonu, saj skoraj nikoli nima kakšnih resnih okvar na teh motorjih. In evo, jaz ga kličem in mu začnem res vneto in zaskrbljeno pripovedovati zgodbo, kot sem jo vam začel opisovati zgoraj... Pa reče možakar čez kako minuto mojega monologa: "poslušte, vi ste na Hrvaškem, ane? Veste, telefon je drag, pa dajva malo skrajšat tole vse skupaj... A čoln sedajle vidite?" Pa jaz: "Ja seveda, zraven sem na pomolu"... Zakaj? Pa reče možakar, v kateri poziciji je prestavna ročka? Pogledam in seveda je bila v taki poziciji, kot prej, ko smo se še veselo peljali proti zalivu. Reče on: "No, u ler ga dejte, pa bo užgal kot nov"...
In valjda so me potem še tri teden podj***li, za runde sem moral dajat pa še režali so se mi ko enmu Lorbeku
U glavnem, vem, da sem napisal eno samo izkušnjo, bila je res smešna takrat in še danes jo pogrevajo tile moji prjatli...
Polanc, zdej pa spet ti, mikrofon je tvoj, hihihihhi
Lep večer vsem!
Od dobrega prijatelja kupimo čoln, 5,5m, fisherman, prav super za dnevne izlete in ribolov. Greva z mojo boljšo polovico oba naredit izpit, pa za zihr še tistga za DSC postajo, da bo ziher. Sem pač po naravi ziheraš... No, celo zimo čoln potem gledam, čistim, poliram, premišljujem, kaj bi še dal gor, da bo res varno, itd... Potem pa končno pridejo prvomajske počitnice in evo, zapnemo prikolico in pičimo na Pag. Bolj smo se bližali destinaciji, bolj mi je bilo vroče... Kako ga bom spustil po rampi, a je gurtna dost močna, a je voda dost visoka, da ne bom z motorjem udaril pri spustu, ali, ali ali.... Končno, čoln v vodi, gremo se v varne globine učit manevrirat, ustavljat, trimat, sidrat in vse mogoče... DA BO ZIHER
No, potem se pa že nekaj dni vozimo, vse super, jz že kar mal važn, ker mamo tak fajn čoln, pa še vozit ga znamo, jupiiiii.... Pa se lepega, res lepega dne peljemo s plaže proti zalivu, kjer smo vezani in meni 25m pred pomolom zmanjka bencina (v prvem rezervarju, imel sem še 30l + rezerva)... Čoln crkne, voda mirna kot olje v ponvi, preden prižgeš plin, edini val je bil od mene, dokler smo še imeli bencin. Potem pa crkne, jaz pa v paniko - o faaaaaaak, v pomol se bomo zabil, ker smo brez pogona... Kot, da bi bli z avionom, ne pa s čolnom. OK, potem se le umirim, ko vidim, da se je čoln na mestu ustavil in grem zadaj preklapljat rezervar. Preklopim, napumpam, vse po protokolu, grem na konzolo, obrnem ključ in evo - motor mrtev. Niti malo se ni slišalo, niti klik, klik, prav popolnoma nič. Faaaaaaak, uničil sem motor, verjetno je šla elektronika, ker je skoraj nov motor in verjetno ne sme zmanjkati goriva... Evo draga moja, oprosti, ker si pol lastnica, saj ti bom izplačal svoj delež, pa bom sam naprej urejal potem. Ne vem, kaj vse mi ni šlo skozi glavo takrat... Nič, vzamem vesla in grem veslat proti pomolu. Trije pijani prijatli so se pa iz gostilne drli: "Dajmo Luka Špik, bravo, dobro ti gre..." Ku**e sem si mislil, da bi mi pa pomagal, ker ste vidli, da imam pomorsko nesrečo vam pa ni, ane?
OK, privežemo, vse ok in potem meni useka, da mi je serviser motorja rekel, naj ga pokličem vsakič, ko bom imel problem. Rekel je, da veliko večino težav na morju reši kar po telefonu, saj skoraj nikoli nima kakšnih resnih okvar na teh motorjih. In evo, jaz ga kličem in mu začnem res vneto in zaskrbljeno pripovedovati zgodbo, kot sem jo vam začel opisovati zgoraj... Pa reče možakar čez kako minuto mojega monologa: "poslušte, vi ste na Hrvaškem, ane? Veste, telefon je drag, pa dajva malo skrajšat tole vse skupaj... A čoln sedajle vidite?" Pa jaz: "Ja seveda, zraven sem na pomolu"... Zakaj? Pa reče možakar, v kateri poziciji je prestavna ročka? Pogledam in seveda je bila v taki poziciji, kot prej, ko smo se še veselo peljali proti zalivu. Reče on: "No, u ler ga dejte, pa bo užgal kot nov"...
In valjda so me potem še tri teden podj***li, za runde sem moral dajat pa še režali so se mi ko enmu Lorbeku
U glavnem, vem, da sem napisal eno samo izkušnjo, bila je res smešna takrat in še danes jo pogrevajo tile moji prjatli...
Polanc, zdej pa spet ti, mikrofon je tvoj, hihihihhi
Lep večer vsem!
Green to green or red to red, safely go ahead!
Najdlje sem priplul do Cavtata,no in na enem dopustu smo jadrali do Dubrovnika in obrnili nazaj prot Ankaranu.To leto je Žiga dopolnil ravno na Istu 18 let.Še en dober razlog za kako dobro južno.
Lepi dopusti so bli nasploh.Familija skup,mal tečni po enih petih dni drug na druzga pol pa se nekak zalaufajo stvari.In mi sidramo v zalivu pred mestecem Drvenik na velom Drveniku.Vroče ko satan,še ponoč se ne ohladi.Jaz spim zunajv kokpitu na klopi.Žuli me komanda v rebra in jo zravnam s klopjo.To je pr prižganem motorju prestava naprej in skor ful gas.Mercedes not ime 60 konj,tko da je kar premočan za Pribo.Pa daš manj gasa in je znosno,ko pa pihne bora je pa rezerva moči dobrodošla.
Zjutri pojemo,pokafetkamo,pade komanda Žiga na sidro jaz obrnem ključ..pooooč ko kurba,barko butne naprej poba skor kipnem....mama zavrešči alarm ko pr nuklearnem napadu.V delčku sekunde se zavem da sem pustu ročko dol in ne v leru,blokade pa nima in je blo na ful gasu.Nič bentim odsidramo se,gremo iz zaliva še par sto metrov in rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr.U ka pa zdej diča damanga.Barka ne gre.Skočm v vodo morje mirno malenkost vetra bol nič ko kej.Žiga da v prestavo rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr propeler pa z 12 obrati na tri minute...Šiiit zdej smo pa najebal.Veš kje je Ankaran.Mama v jok,ode dopust...Žiga je pa reku Ma če so pršl v Ameriko brez motorja bomo pa še mi domov.
Zmotovilmo stran od obale,pol se veter mal dvigne,jadramo,muske ni,kofeta ni,vsi potrmuleni,se bpmo kopal kaj ? Bež si nor mi ni do ničesar moja pove...strah,kak zdej,sidranje,izplutje če zaorje sidro če če kaj pa če bo..
Pridemo med Ugljan in Pašman..piha enih 20 Maestral,osko,trajekti,barka ne gre v veter najboljš,...Tko da sem recimo genovo dost zmanjšal in dal uzde po notranji strani pripon...Za pošizit.Trajekti te ne šmirglajo on piči in kar smo v obratu dobil smo pri begu pre trajektom zgubil.Mama je že vedla da ne bo šlo,jaz nervozen popizdim skor v boks koga stlačm..Tok smo bli zjeban da sem ene tri milje pred Ždrelcem sred kanala vrgu sidro na enih 8 m in smo neki pojedl in zaspal.Mat je strah,jaz nakurjen juhu.
No pa smo se kr organiziral.Imeli smo agregat in motor je v leru filal akuje sam je vseen neki hrustal v menjalniku in nismo to koristli.Tko da smo vedno pržgal agregat,vklopli polnilec akujev 15 amperski,nato dvignili sidro.Prijadramo ko profesorji v orco z tko napeljanimi uzdami v Zapuntel in zagrabmo bojo z jadri.Pok spustimo uzdo pa škoto,poba zahaklata štrike..So makaronarji sam zeval.se jim sanjal ni kolk raj bi ko kužek priplul na vez z motorjem,ko se pa tkole med barke zapodu.Smo pa zgledal profiči u nulo.
Lepi dopusti so bli nasploh.Familija skup,mal tečni po enih petih dni drug na druzga pol pa se nekak zalaufajo stvari.In mi sidramo v zalivu pred mestecem Drvenik na velom Drveniku.Vroče ko satan,še ponoč se ne ohladi.Jaz spim zunajv kokpitu na klopi.Žuli me komanda v rebra in jo zravnam s klopjo.To je pr prižganem motorju prestava naprej in skor ful gas.Mercedes not ime 60 konj,tko da je kar premočan za Pribo.Pa daš manj gasa in je znosno,ko pa pihne bora je pa rezerva moči dobrodošla.
Zjutri pojemo,pokafetkamo,pade komanda Žiga na sidro jaz obrnem ključ..pooooč ko kurba,barko butne naprej poba skor kipnem....mama zavrešči alarm ko pr nuklearnem napadu.V delčku sekunde se zavem da sem pustu ročko dol in ne v leru,blokade pa nima in je blo na ful gasu.Nič bentim odsidramo se,gremo iz zaliva še par sto metrov in rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr.U ka pa zdej diča damanga.Barka ne gre.Skočm v vodo morje mirno malenkost vetra bol nič ko kej.Žiga da v prestavo rrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrr propeler pa z 12 obrati na tri minute...Šiiit zdej smo pa najebal.Veš kje je Ankaran.Mama v jok,ode dopust...Žiga je pa reku Ma če so pršl v Ameriko brez motorja bomo pa še mi domov.
Zmotovilmo stran od obale,pol se veter mal dvigne,jadramo,muske ni,kofeta ni,vsi potrmuleni,se bpmo kopal kaj ? Bež si nor mi ni do ničesar moja pove...strah,kak zdej,sidranje,izplutje če zaorje sidro če če kaj pa če bo..
Pridemo med Ugljan in Pašman..piha enih 20 Maestral,osko,trajekti,barka ne gre v veter najboljš,...Tko da sem recimo genovo dost zmanjšal in dal uzde po notranji strani pripon...Za pošizit.Trajekti te ne šmirglajo on piči in kar smo v obratu dobil smo pri begu pre trajektom zgubil.Mama je že vedla da ne bo šlo,jaz nervozen popizdim skor v boks koga stlačm..Tok smo bli zjeban da sem ene tri milje pred Ždrelcem sred kanala vrgu sidro na enih 8 m in smo neki pojedl in zaspal.Mat je strah,jaz nakurjen juhu.
No pa smo se kr organiziral.Imeli smo agregat in motor je v leru filal akuje sam je vseen neki hrustal v menjalniku in nismo to koristli.Tko da smo vedno pržgal agregat,vklopli polnilec akujev 15 amperski,nato dvignili sidro.Prijadramo ko profesorji v orco z tko napeljanimi uzdami v Zapuntel in zagrabmo bojo z jadri.Pok spustimo uzdo pa škoto,poba zahaklata štrike..So makaronarji sam zeval.se jim sanjal ni kolk raj bi ko kužek priplul na vez z motorjem,ko se pa tkole med barke zapodu.Smo pa zgledal profiči u nulo.
Pol pa poskaremo v fini tender Maestral 2.Težak a zelo debele duše.bajjahta sem mu reku ne bajbout.Evinrudeka 2,3 konje smo imeli in parkrat smo vlekli barko globlje v zaliv sidrat.Pol smo se domislili da jo je bolje porivar in smo tender zavezali za kopalno ploščad in zadnji konec na sošice.Za mirno vreme je bil kr ok pogon.saj veste v sili hudič muho poje.
No mi lepo pojemo v Zapuntelu krasno kosilo za pobovih 18 let.Tud mamika je vidla da napredujemo in se je malo razpoloženja vrnilo,tko da smo se tud kopal vmes .Sam je pa nad bsemi visel še en strah.KVARNER,pa kamenjak pa burja pa tokovi...Tko realno niso panične zadeve in neobvladljive,ni pa spet čista amaterska zadeva.Pihalo je mal burje in mi v Kvarner in dost nabiram višino da me preveč ven ne odnese.Neki mil pred Kamenjakom pa obrne na SZ.Šit zdej sem pa visoko in v veter da pridem okol Kamenjaka.Kako miljo predrtom pa veter ugasne voda globoka tok nas nese na jug.Slabo.Mama spet ni bla vesela.Saj je trpela,ko jo je blo strah sam ji nisem mogu velik pomagat,napit se pa tud ni upala da bi se ji mal jeb..
No moji pobje imajo kr glavo za mislit.Dej porinmo Pribo z bajbotom v zaliv pa hitr dejmo da kaj ne zapiha ker pol bo 2,3 kojne umrlo.In ta mali prdec je porinu 6 ton pa pol težko Pribo 2,3 vozle v pravo smer.Kok kojnu tok vozlu jupi ne bomo nočil sred odprtga.No dans bi rinu kr okol v Volme da bi bil že v Istri,takrat pa nisem,sem hotu met moč v jadrih da laže krmarim.Ne4 vem kaj je blo bol prav.
Enkrat vmes se je ornk nevihta nardila.Vse beži v marine jaz brez motorja to nisem upal.Poklical sem kapitanijo Zadar,javil položaj in stanje,povedal da lahko upravljam z barko sam da vedo če bi jih rabu v nevihti.Pokrajšal smo ornk,jaz sem se prvezal,mami pa je bla not in pobje tud.Pihnal je ornk,žvižgal je v zajlah sam sem imel povsod dost morja in sem tko z enih 60 stopinj plul v veter.Trajal je ene pol ure a ni blo kritično.Mami je bla zelenosivobelošekasta,pa saj je bla vedno bolj bledična,ni tiste rdeče sorte,tko da je šla tud nevihta mim brez da bi nas poškodovala.
Po Istri je blo pol mal burje mal SZ,se je pa napovedoval jugo in dež a smo mu ušli in pravočasno in srečno privezali našo ljubico v Valdoltri.
No mi lepo pojemo v Zapuntelu krasno kosilo za pobovih 18 let.Tud mamika je vidla da napredujemo in se je malo razpoloženja vrnilo,tko da smo se tud kopal vmes .Sam je pa nad bsemi visel še en strah.KVARNER,pa kamenjak pa burja pa tokovi...Tko realno niso panične zadeve in neobvladljive,ni pa spet čista amaterska zadeva.Pihalo je mal burje in mi v Kvarner in dost nabiram višino da me preveč ven ne odnese.Neki mil pred Kamenjakom pa obrne na SZ.Šit zdej sem pa visoko in v veter da pridem okol Kamenjaka.Kako miljo predrtom pa veter ugasne voda globoka tok nas nese na jug.Slabo.Mama spet ni bla vesela.Saj je trpela,ko jo je blo strah sam ji nisem mogu velik pomagat,napit se pa tud ni upala da bi se ji mal jeb..
No moji pobje imajo kr glavo za mislit.Dej porinmo Pribo z bajbotom v zaliv pa hitr dejmo da kaj ne zapiha ker pol bo 2,3 kojne umrlo.In ta mali prdec je porinu 6 ton pa pol težko Pribo 2,3 vozle v pravo smer.Kok kojnu tok vozlu jupi ne bomo nočil sred odprtga.No dans bi rinu kr okol v Volme da bi bil že v Istri,takrat pa nisem,sem hotu met moč v jadrih da laže krmarim.Ne4 vem kaj je blo bol prav.
Enkrat vmes se je ornk nevihta nardila.Vse beži v marine jaz brez motorja to nisem upal.Poklical sem kapitanijo Zadar,javil položaj in stanje,povedal da lahko upravljam z barko sam da vedo če bi jih rabu v nevihti.Pokrajšal smo ornk,jaz sem se prvezal,mami pa je bla not in pobje tud.Pihnal je ornk,žvižgal je v zajlah sam sem imel povsod dost morja in sem tko z enih 60 stopinj plul v veter.Trajal je ene pol ure a ni blo kritično.Mami je bla zelenosivobelošekasta,pa saj je bla vedno bolj bledična,ni tiste rdeče sorte,tko da je šla tud nevihta mim brez da bi nas poškodovala.
Po Istri je blo pol mal burje mal SZ,se je pa napovedoval jugo in dež a smo mu ušli in pravočasno in srečno privezali našo ljubico v Valdoltri.
Verjetn vas zanima kaj se je dol na Drveniku zgodilo.Jaz imam Mercedesa not in Volvo peto -Treba je blo nardit vmesnik med njima in nardili so ga iz navadnega železa in dali to cementirat.Tisti šus je kr stisnil ripne v sredico in je nardilo rrrrrrrrr.Pol smo to nardili iz materjala za zobnike in z erozijo zrezali ripne in sedaj je skoz perfektno.Je pa bla izkušnja in ponosen sem nase in na mojo familijo da smo to speljali.Pa dragocena izkušnja je tud posebn za fante ,bodoče skiperje..in jasn tud zame.Tko se kalimo ,učimo...Pa ne zdej vmesnikov pa ripn lomt.Dajte prižgan motor v ler in pristanite za trening.Je fajn probat.Morš se mal z vetrom,smerjo,inercijo ,krmilom in še s čim udvarjat ob enem.
Vidiš Polanc, če bi imel varovalo vžiga, pa bi morda sedaj pisal podobno zgodbo, kot sem jo jaz malo prej. Ali pa, če ga jaz ne bi imel, bi se zabil v pomol, da bi dva naredil iz njega, hehehhehe...
Tako kot praviš, nekje začne vsak, potem se pa z vsako napako učimo in kalimo. Vmes pa ogromno lepega doživimo in danes si ne predstavljam sploh imet dopusta brez čolna. Grem pa že raje v hribe potem, če ne smem v čoln
Lepe zgodbe so to ja...
Tako kot praviš, nekje začne vsak, potem se pa z vsako napako učimo in kalimo. Vmes pa ogromno lepega doživimo in danes si ne predstavljam sploh imet dopusta brez čolna. Grem pa že raje v hribe potem, če ne smem v čoln
Lepe zgodbe so to ja...
Green to green or red to red, safely go ahead!
-
tyson
Boja me je spomnil na mojo zgodbo, ki gre nekako takole:
moj oče in mama, sta naju s sestro peljala cca 43 let nazaj na Pag...Mandre..
tam ni bilo ne pošte, oštarije niti trgovine...na nek način ok, saj sta starša hotela imet mir...sedaj to razumem, takrat pa kot 9 let star nikakor ne...
oče si je za svoj gušt na streho avta navezal kajak za divjo vodo...zjutraj sva ga skup nesla do morja, oče se je vsedu vanj in odveslal za cel dan... mi trije pa cel dan na obali čakali, da se vrne... ob sončnih zahodih smo buljili, kje se bodo zalesketala vesla v soncu...vedno so se in oče se je vrnil, nato pa na večerjo...
obveslal je Maun, Škardo, šel do Paškega mostu, pa do Luna...
tako je bilo še dve leti za dopust!
potem je pa mami popiz...a!
četrto sezono smo imeli na strehi Sport Beograd - 3,8m in novega 25KM Chryslerja...
oče res ni bil nikol tehničen tip...bog mi odpusti, ampak mami je bila bolj handy v vsem...in v tem smislu sem po mami...
kar se tiče čolna, sva ga z očeto sestavila, namontirala zver od motorja, dala poln tank mešanice v čoln, priklopila cev na zverino, malo odveslala iz Mandrske uvalice in oče je štartal motor... mogoče da je na tretji poteg kresnil, kar je bilo super...prestavi v "F" in gas... ajme, kak pospešek... tako nekako je trajalo veselje cca 5 minut...motor crkne... oče rata bled... mislim, da sem takrat prvič slišal očeta klet...res klet... takoj je dal dol pokrov in odvil tisti dve svečki, ki sta bili čisto ok... pa kaj pri bogu milemu???...pumpava bencin s tisto pumpico na šlauhu-cevi na tanku, nič... zaug, štart, nič... brez zauga, nič... spet svečke ven, obrisat, nič... probava z novimi svečkami, niiiič...
nekdo se nama pripelje ob bok... domačin... šta je? ne pali? oče: pa ne pali, ali je nov! moralo bi palit! domačin: i vi ste novi, jeli? oče: da, prvi put smo sa čamcem...
nakar se je domačin samo prepognu iz svojega v naš čoln in odvil na tanku oddušek za zrak...
to je bil najboljši dopust... obiskali smo Olib, Silbo...
naučil sem se smučat na vodi, na eni smučki, pridet ven iz vode samo z eno smučko, mami je smučala, sestra tudi...
mami se je po prvem dnevu smučanja ponoč sanjal, da je karjole peska vozila doma po dvorišču...
oče je bil v tistem obdobju brez izpita in izkušenj... izpit je naredil, izkušenj pa ni pridobil, zato se mi njegova šola vožnje čoln še danes pozna... direkt v val! (hvalabogu me je moja žena vzela v roke... sedaj obvladam drsenje v valovih)
še tole:
kasneje, ko sem prišel iz vojske, sem se šel alpinista in kajakaša na divji vodi...šele ko sem se sam vsedel v kajak, sem pogruntal, kaj je počel oče... brez špricdeke in znanja eskimo-ja ( to je obrat z veslom, da se postaviš nazaj na gladino, če se prevrneš) je veslal vse tiste kilometre po morju...no, morje nam ga ni vzelo, kar sem vesel... žal ga je bolezen...kasneje, dosti kasneje....
Lp, tyson
moj oče in mama, sta naju s sestro peljala cca 43 let nazaj na Pag...Mandre..
tam ni bilo ne pošte, oštarije niti trgovine...na nek način ok, saj sta starša hotela imet mir...sedaj to razumem, takrat pa kot 9 let star nikakor ne...
oče si je za svoj gušt na streho avta navezal kajak za divjo vodo...zjutraj sva ga skup nesla do morja, oče se je vsedu vanj in odveslal za cel dan... mi trije pa cel dan na obali čakali, da se vrne... ob sončnih zahodih smo buljili, kje se bodo zalesketala vesla v soncu...vedno so se in oče se je vrnil, nato pa na večerjo...
obveslal je Maun, Škardo, šel do Paškega mostu, pa do Luna...
tako je bilo še dve leti za dopust!
potem je pa mami popiz...a!
četrto sezono smo imeli na strehi Sport Beograd - 3,8m in novega 25KM Chryslerja...
oče res ni bil nikol tehničen tip...bog mi odpusti, ampak mami je bila bolj handy v vsem...in v tem smislu sem po mami...
kar se tiče čolna, sva ga z očeto sestavila, namontirala zver od motorja, dala poln tank mešanice v čoln, priklopila cev na zverino, malo odveslala iz Mandrske uvalice in oče je štartal motor... mogoče da je na tretji poteg kresnil, kar je bilo super...prestavi v "F" in gas... ajme, kak pospešek... tako nekako je trajalo veselje cca 5 minut...motor crkne... oče rata bled... mislim, da sem takrat prvič slišal očeta klet...res klet... takoj je dal dol pokrov in odvil tisti dve svečki, ki sta bili čisto ok... pa kaj pri bogu milemu???...pumpava bencin s tisto pumpico na šlauhu-cevi na tanku, nič... zaug, štart, nič... brez zauga, nič... spet svečke ven, obrisat, nič... probava z novimi svečkami, niiiič...
nekdo se nama pripelje ob bok... domačin... šta je? ne pali? oče: pa ne pali, ali je nov! moralo bi palit! domačin: i vi ste novi, jeli? oče: da, prvi put smo sa čamcem...
nakar se je domačin samo prepognu iz svojega v naš čoln in odvil na tanku oddušek za zrak...
to je bil najboljši dopust... obiskali smo Olib, Silbo...
naučil sem se smučat na vodi, na eni smučki, pridet ven iz vode samo z eno smučko, mami je smučala, sestra tudi...
mami se je po prvem dnevu smučanja ponoč sanjal, da je karjole peska vozila doma po dvorišču...
oče je bil v tistem obdobju brez izpita in izkušenj... izpit je naredil, izkušenj pa ni pridobil, zato se mi njegova šola vožnje čoln še danes pozna... direkt v val! (hvalabogu me je moja žena vzela v roke... sedaj obvladam drsenje v valovih)
še tole:
kasneje, ko sem prišel iz vojske, sem se šel alpinista in kajakaša na divji vodi...šele ko sem se sam vsedel v kajak, sem pogruntal, kaj je počel oče... brez špricdeke in znanja eskimo-ja ( to je obrat z veslom, da se postaviš nazaj na gladino, če se prevrneš) je veslal vse tiste kilometre po morju...no, morje nam ga ni vzelo, kar sem vesel... žal ga je bolezen...kasneje, dosti kasneje....
Lp, tyson
-
tyson
oh, seveda je letelo!!! kar preveč včasih... sploh, ko je oče vozil...
ker je imel ta gumač mehko dno, posledično pa kobilico in podnice iz lesa je naslednje leto kobilico zlomilo... med dopustom, seveda... oče je našel nekega lokalnega mizarja, ki je zadnji del kobilice naredil iz hrasta, ki je potem zdržaal vse vragolije...
mnogo kasneje, ob vstopu v EU, pa sem se odpeljal v Gorico po svojega novega gumačka...2,9M dolgega... to dolžino sem iskal iz praktičnih razlogov, da gre v avto, pa da ga ni treba registrirat, da si ne kopliciram življenja... pa rabljen 4,5KM Tomos, ki je razpadel že prvo sezono...
za drugo leto sem si omislil rabljeno Yamaho 8KM, ki mi jo je iz Italije pripeljal znanec...brez papirjev... ampak me to ni motilo... takoj na servis v Trzin, da vidim, kaj je oz, da vem pri čem sem...me je majstr vprašal, kakšen čoln imam, ker imam dolgo nogo... ???
... fajn je bilo, da je imel mojster pri sebi-na zalogi, vse za ta motor, kar se tiče skrajšanja dolge noge... skor 9 let je delala mašina in še dela, le ne uporabljam jo več, saj imam sedaj večji gumač 4M in 20 KM...
upam, da nisem zje..u tvojo temo
(svojo lansko izkušnjo sem opisal na temo:" s 4M z Lastova okoli Korčule"...tako nekak je naslov
čakam pa tvoje zgodbe, ki so res prisrčne... oba z ženo jih bereva in komentirava
ker je imel ta gumač mehko dno, posledično pa kobilico in podnice iz lesa je naslednje leto kobilico zlomilo... med dopustom, seveda... oče je našel nekega lokalnega mizarja, ki je zadnji del kobilice naredil iz hrasta, ki je potem zdržaal vse vragolije...
mnogo kasneje, ob vstopu v EU, pa sem se odpeljal v Gorico po svojega novega gumačka...2,9M dolgega... to dolžino sem iskal iz praktičnih razlogov, da gre v avto, pa da ga ni treba registrirat, da si ne kopliciram življenja... pa rabljen 4,5KM Tomos, ki je razpadel že prvo sezono...
za drugo leto sem si omislil rabljeno Yamaho 8KM, ki mi jo je iz Italije pripeljal znanec...brez papirjev... ampak me to ni motilo... takoj na servis v Trzin, da vidim, kaj je oz, da vem pri čem sem...me je majstr vprašal, kakšen čoln imam, ker imam dolgo nogo... ???
... fajn je bilo, da je imel mojster pri sebi-na zalogi, vse za ta motor, kar se tiče skrajšanja dolge noge... skor 9 let je delala mašina in še dela, le ne uporabljam jo več, saj imam sedaj večji gumač 4M in 20 KM...
upam, da nisem zje..u tvojo temo
(svojo lansko izkušnjo sem opisal na temo:" s 4M z Lastova okoli Korčule"...tako nekak je naslov
čakam pa tvoje zgodbe, ki so res prisrčne... oba z ženo jih bereva in komentirava
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost