V petek, 16.9.2022 - s večernim plovom smo najprej čakali še koga, potem se je pa ulilo
- Popoldne v Bohinju Pod Skalco smo se našli trije iz JK Ravbar in jaz. Po večjih padavinah minule dni je voda v jezeru narasla za med pol metra in en meter, tako da je bil začetek mostu na plavajoči pomol za malo čez kolena pod vodo.
Blaž in Kristjan se - podobno kot jaz - nista dala motiti, tako da sem spraznil deževnico iz kanuja, nato sva z Blažem privlekla nekaj jadrnic z boje in potem sta šla Blaž in Kristjan praznit deževnico iz jadrnic Mini-12 (kolikor je pobegnilo mimo krovnic), jaz pa privlekel še nekaj jadrnic. Tri smo tudi pripravili za jadranje, pripravili smo se tudi, da namestimo in osvetlimo boje za večerni plov, pa so ostali "scagali" in šli spat k otrokom v Ukanc, potem pa je začelo tudi deževati, in z nekaj premori solidno deževalo do sobote zjutraj.
Tale slika je pa z istega mesta od enega od prejšnjih let - to leto pa ni šlo...
- Kristjan je v gozdičku postavil "arafata" in tam smo zjutraj nekaj pojedli in kakšno rekli, preden je kdo odprl kak lokal, kjer bi kdo, ki to rabi, lahko dobil kavo. Ko so se začeli nabirati ostali, smo prestavili "arafata" in nizo na obalo, jaz sem privlekel še nekaj bark, potem pa so se začeli zbirati še ostali.
Kanu je med drugim tokrat imel tudi vlogo broda za tiste, ki niso bili oblečeni primerno, da prebredejo dobre pol metra vode, ki pa je postopoma upadala tako, da meni ob koncu tekme sploh ni bilo treba več zavihati hlač.
Po startu proti prvi boji
Moja vloga je bila v soboto tudi jadrati poleg in "suflirati" zaostalim, da se čas med plovi ne bi preveč raztegnil in pri zadnjih plovih je bil njihov zaostanek le še nekaj deset metrov.
Med tem so pod "arafatom" pogreli odličen divjačinski golaž in nanj ni bilo pripomb, čeprav ga je nekaj ostalo še za naslednji dan.
Zvečer je bila "fešta" pri taborniški "gozdni šoli" - jaz sem tja odveslal s kanujem in se potem z njim tudi vrnil spat blizu jadrnic (ki so ostale pod jadri - prognoza je bila brezvetrje).
- Tisto nedeljo je bil v Bohinju v Ukancu tudi kravji bal in ideja je bila, da bi se odjadralo tja, malo pogledalo (in popilo kaj) in odjadralo nazaj. Najprej smo šli pogledat ostale, ki so spali v Ukancu, nato pa se vrnili pod Skalco, kjer so razglasili rezultate za prejšnji dan (tudi v kategoriji otrok - najmlajši je jadral očetu na kolenih).
Po tem je bil start na napovedano jadranje čez jezero v Ukanc in nazaj: v lahnem vetru in vsak v svoji jadrnici je bilo tudi nekaj otrok okrog 10 let, ki jim je dal navodila (nekoliko pomanjkljiva) eden od očetov. Do polovice jezera je bil veter lahen, potem pa pojačal (in kot običajno pri tistem vremenskem vzorcu) pihal tem močneje, čim bližje smo bili Ukancu. Blaž, Kristjan in jaz smo z nekaj muke polovili otroke ter jim napeli glavna jadra po bazi (to in še nekaj "malenkosti" je tisti oče prej izpustil), in jih potem tudi pospremili nazaj na področje, kjer je pihalo manj in nazaj Pod Skalco, kjer je bilo pod "arafatom" še nekaj golaža in kruha. Otroci so prenesli brez problema, celo eden, ki ga je - ker ni popustil ne privetrne škotine ne škote tako dolgo - nagnilo dovolj, da je zajel vodo... Zlasti eni od deklic, ki ji je šlo najbolje (in je bila tudi najdlje in na najmočnejšem vetru) je bil to strašansko odličen dan.
Skupaj smo pospravili jadra z vseh razen treh jadrnic in ostali so se odpravili proti domu, Blaž, Kristjan in jaz pa še enkrat do konca čez jezero in nazaj. Vsi trije smo precej dobri tudi v močnejšem vetru in bilo je zanimivo ugotoviti, kako sta šli dve od jadrnic nekoliko bolje proti vetru (v Ukanc), na vrnitvi z vetrom pa približno v obratnem vrstnem redu (z nekaj 10 m razdalje) do plavajočega pomola Pod Skalco.
Pospravili smo jadra s teh treh jadrnic, potem pa sta šla Blaž in Kristjan pospravit "arafata" in reči pod njim, jaz pa odvleč jadrnice na boje in pospravit reči na plavajočem pomolu. Ko smo bili gotovi, se je že malo temnilo, ampak vsa jadra so bila suha in tudi pospravljanje v dobri družbi je bilo prijetno.