V petek sva z Mic-Ticom pripeljala barko iz Kopra v Piran (drugje zdaj o odstopanju antifoulinga in drugje se nadaljuje zgodba o belem dimu in premalo vode skozi hladilni sistem in iz izpuha).
V soboto je bilo v načrtu malo jadranja, vsaj eno zasidranje (predvsem za test sidrnega jadra) ter razna popravljanja in pospravljanja (tudi malo bingljanja in razgledovanja z jambora).
Murphy si ni dal vzeti delovnika med vikendom in zaradi ene nemorjeplovske zadeve je žal v celoti odpadlo za ta dan načrtovano izplutje s sidranjem in poskušanjem, kako učinkuje ta prototip, tako da sva se le malo igrala na pomolu. Poleg tega je moj fotkič ostal v avtu, Mic-Ticove slike pa ne kažejo čisto tistega, kar sem hotel pokazati.
Preizkus namestitve sidrnega jadra
Ko je bilo ostalo približno opravljeno , sva vseeno malo poskusila prototip sidrnega jadra, ki ga je Mic-Tic omenil
Mic-Tic napisal/-a:Včeraj sem dopbil od Podunovca SUPREM SAIL prototip sidrnega jadra!
Naj spomnim:
Veter torej sodobne barke suče z bokom, ne s premcem proti vetru.Handling Storms... napisal/-a:Additionally, a sailing yacht has lots of windage up forward because of her single forward-located mast (sloop or cutter) and bulky roller-furled jib at the bow, something that 90% of sailboats carry today. The combination of the aft keel area and forward windage combine to turn the sailing yacht away from the wind. This exposes the vulnerable sides of the yacht to a breaking wave.
Generous roach v tem primeru razumem kot močan obšiv. Cilj je, da dobro napeto jadro ne glede na moč in vrsto vetra miruje (without a twithc==niti ne migne); eden od predlogov je celo, da ga narediš iz vezane plošče.Handling Storms...strani 92-94 napisal/-a:I sewed a V-wedge sail of heavy sailcloth with strong edge taping. I hoisted this little sail with its V-luff—stiffened to be about 2 inches broad—low on the backstay, with the two clews leading outboard to the port and starboard quarters. I used a generous roach on the leeches and feet. When I tightened everything, the little sail sat there in all winds without a twitch.
Prototipno jadro je iz lažje tkanine, kot sem paričakoval. Ojačitev s trakom ima le na prvem robu, in to v obliki Y, ne v obliki V, ki je v tej knjigi priporočena in se mi zdi trdnejša. Če bi zaradi zračnega toka hoteli imeti obliko Y, bi bilo treba tisti del za aerodinamični učinek napraviti večji, tako ravni ni ne tič ne miš.
Prototipno jadro ima trak le na prvem robu, ni pa obšiva z najlonskim trakom na vseh robovih, kot priporoča Hal Roth v knjigi, na katero kaže link malo nazaj, in še nekateri, ki sem jih tudi navedel prej.
Kot sva ga napela (ne prav nežno), je tudi vseeno naguban, torej utegne plahutati, kar ne obeta dobre odpornosti na močan veter.
Vprašanje je, kako bi tako. kot je sedaj, preneslo veter, kot je na primer meltemi, res močna burja ali kak orkanski jugo, ko je še posebej pomembno, da barka ne suva levo-desno na sidru.
Res je sidrno jadro ugodno tudi pri šibkem vetru, ko omogoča da mirneje spimo na bolj umirjeni barki, in videti je, da je imel jadrar to v mislih.
Zares ga pa rabimo takrat, ko je veter zelo močan, da zmanjša sunke na sidro, da se bodisi sidro ne izruje, bodisi ne poškoduje pritrditveno mesto na barki (varovalo verige ali sidrni vitel).
Bolj ko je veter močan, bolj rabimo sidrno jadro. Torej moralo biti podobne gramature, obšiva in šivanja kot viharno jadro, za ta prototip pa imam vtis, da je tkanina podobne opazno lažje, morda podobne gramature kot standardni flok (working jib).
Tudi kroj bi najbrž lahko bil boljši, saj je jasno videti, da tudi pri trdno napetih vrveh tkanina ni napeta, kar pa pomeni, da bo plahutala in se v močnem vetru najbrž razcufala.
Mic-Tic je rekel, da je to zato, ker barka ni zasukana v veter. To je res, a sidrno jadro mora biti najbrž napeto tako, da bo ostalo napeto tudi, če na primer val sune barko za toliko iz smeri vetra, kot je na tej sliki.
Zdi se mi tudi, da je to jadro za to velikost barke tudi malo majhno. Če ima barka rol prvo jadro in zložen spray hood in bimini, potem utegne biti tista dobra dva kvadratna metra malo malo za izravnavo kvadratnega metra in pol, kolikor ima približno vetru izpostavljena površina zrolanega prvega jadra. (Ni nobene slike cele barke s sidrnim jadrom, kjer bi se to razmerje lepo videlo; pride slika, ko narišem).
Če so spray hood in bimini odprti, je skupna vetru izpostavljena površina za centrom lateralnega odpora (v vodi) večja od tiste spredaj, torej mogoče s sidrnim jadrom take velikosti morda imamo dovolj velik izravnalni moment; če pa je zaprt, ga mogoče nimamo in v tem primeru bo barka kljub sidrnemu jadru (če je premajhnemu) na sidru suvala levo-desno.
Vsega, kar sva nameravala in bi bilo treba tokrat, ker nisva izplula in se zasidrala, nisva mogla zares preizkusiti.
Podobno je bil veter prešibak, da bi lahko zares videla, ali ga je vseeno mogoče dovolj lepo napeti, da nikjer ne bi plapolal ali trepetal (kar bi ga pri večjih hitrostih vetra razcufalo). To zadnje bi bilo mogoče poskusiti brez tveganja za barko enostavno tako, da ga napnemo kje na kopnem v Vipavski dolini, ko bo www.promet.si pokazal, da dovolj dobro piha burja.
Zgoraj sem zapisal, da prvi rob kar zadeva obliko Y/V ni ne tič ne miš, ne čisto Y in ne čisto V (za oboje so slike v prejšnjih prispevkih). Poleg tega se na zgubanih mestih sile neenakomerno prenašajo, in niti na bolj obremenjenih mestih utegnejo popustiti. Dobro jadro mora biti krojeno in napeto tako, da takih gub ni.
Mesto za privez zadnjih spodnjih rogljev - če ni distančne palice - mora biti tako na robovih, da nam je bila barka skoraj preozka.
Nekoliko lažje ga je bilo napeti z distančno palico (tokrat kar mornarski kavelj),
vendar je bila korist bolj v tem, da so vrvi zadnje rogle lahko vlekle predvsem dol in nazaj, ne pa več navzven, oblika (in zgubanost) pa ni bila boljša.
Namestitev
Najhitreje in najenostavneje je videti, če je sidrno jadro opremljeno z vrvmi vnaprej pripravljene dolžine, ki jih podobno kot privezne vrvi natakneš (ali z bitvenim vozlom privežeš) na krmni bitvi, sprednji rogelj na bum (ki mora biti fiksiran) na mesto, kjer prime škota, vse te tri vrvi pa se napno, ko z dvižnico buma ali katero podobnih vrvi potegneš navzgor zgornji rogelj.
Na Mic-Ticovi barki je dvižnica buma na bum pripeta z gambetom, tako da je ta del malo okoren za hitro nameščanje, še posebej pa za hitro pospravljanje, če bi bilo treba izpluti v sili.
Če je mogoče, bi bilo dobro imeti kaj, kar bi lahko to vrv potegnilo k zadnji priponi, ampak za zdaj je videti, da to tako zaplete nameščanje in pospravljanje sidrnega jadra, da je najbrž bolje imeti jadro malce bolj naprej, pa ustrezno večje.
Na risbah sem videl sidrna jadra, ki jih dviga kakšna reč po zadnji priponi, na fotografijah pa ne. Kar najbrž pomeni, da je zamisel z zadnjo pripono teoretično zanimiva, v praksi pa se po doslej dostopnih podatkih dosedaj ni obnesla.
Če želimo napeti sprednji rob (kar moramo), bo treba bodisi potegniti prvi rogelj bolj naprej, bodisi zadnja dva rogla bolj nazaj. Naprej potegnjen prvi rogel ni dosti pomagalo, kajti če ga potegnemo bolj naprej, bomo imeli samo sidrno jadro bolj spredaj, in bo ročica stabilizacijskega navora manjša (in bo potrebno večje sidrno jadro). To pomeni, da bo verjetno dobro imeti distančno palico, da bo zadnja rogla mogoče potegniti bolj odločno nazaj, pa bo V jadra vseeno lepo razprt.
Jadrarjeva ideja, kako pripeti
Jadrar si je tudi zamislil, da bi V sidrno jadro opremil z trakovi za pritrditev in parom obročkov ali zaponko za zatezanje (kot pri kakih spray hoodih), ne pa z očesi ali zankami za vrvi za pritrditev.
Po mojem to - tudi če je videti priročno in modno - ni najbolje - lažje je v primeru poškodbe (razcufanje, chaffing) traku ali vrvi na ostrem robu zamenjati vrv z drugo, kot šivati drug trak (gurtno) na jadro, še zlasti, če je to ob močnem vetru ponoči na sidru.
Prototipno jadro ima zanke za vrvi, kar je dovolj dobro (bolje, kot je Mic-Tic opisal jadrarjevo zamisel).
Sklep
Tole je še zelo zgoden prototip. Jaz bi ga - kot je nekdo predlagal - šel delat iz starih rjuh (a smo rjuharji al nismo
) tako, da bi enostavno imel s sabo električni šivalni stroj na barko. Tam bi potem razparali, raztegnili, in nekajkrat nazaj zašili reč tako, da bi s poskušanjem hitro našli idejo, kakšen mora biti kroj, da je brez gub; smer priveznih vrvi pa bi pokazala, kako morajo ogli prenašati sile. Iz pretegnjenosti šivov in oglov bi tudi razmeroma enostavno videli, kakšne morajo biti kje ojačitve oglov in robov.
Ko bi bil kroj jasen, bi šli to preobremenit na burjo.
Šele potem bi šli na prave tkanine
Ko bom narisal, kako menim, da se določi potrebna površina jadra (in testa za to oceno še nismo naredili), bom dopolnil tudi tisti del besedila.
(Poslikal Mic-Tic)
[/img]