He so pa tud našli mesto za ročko ali pa za varovalko.Verjetn bi ti štromar po tel reku kje je,sam zdej je škoda bit pameten.
Važno je le da niste bili vi al pa barka poškodovani.Pa tole rubriko forumaši in verjetn vsi jadralci berejo.Morda se bo od te zgodbe kdo spomnu,kje ima Elanka varovalko..Bravo,fajn pisanje ..
LP Iztok
Začetki
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
No, jaz sem očitno po naravi bolj ziheraš in sem se na naše prvo družinsko jadranje ful pripravljal. Bil sem na nekaj klubskih jadranjih (veš žena, jaz grem zato, da se bom naučil, pol bom pa vas peljal), šel sem na tečaj jadranja, naštudiral vso teorijo itd...
Končno napoči veliki dan, in ata skiper odloči, da gremo pa res izpluti in to sami. Vzeli smo J24 v Izoli, cel teden prej sem spremljal vreme, da ja ne bo kaj narobe, nabavimo zaloge hrane in vode, da je kdo ne bo dehidriral - skratka pripravljeni smo 100%.
Pridemo dol, pripravimo jadrnico, dali so nam še motorček in gremo. To je bilo prvič, da sem bil na barki edini skiper (prej je bil vedno še kakšen iskušen kolega za potuho zraven). Na začetku je bilo kar napeto - ponavadi smo prišli na barko, se postrojili in čakali, kaj bo naročil skiper. Zdaj pa obratno: vsi gleajo mene in čakajo komando. No, srečno smo se odpeljali ven iz marine, jadra smo dvignili in mi začnemo jadrati. Pa obrat z vetrom, pa v veter, pihal je nežen maestral, kakih 10 vozlov - kot iz knjige.
No, potem se vsi navadijo, da se jadrnica nagiba (ne, ne bomo se prevrnili), samozavest raste in mi uživamo. Nato se spomnim, da sem nekoč poslušal o tem, kako se med vožnjo lahko kopaš in vlečeš na štriku. Žena je bila takoj za. Privežem škotino od špinakra na krmno bitvo, na vrvi naredim nekaj vozlov, zanko, da se bo lažje držala in - hop v vodo, človek v morju. "Primi se za štrik, pa te bomo vlekli!" Žena se prime, štrik se odvije, napne - in ona skor zglisira
Slišal se je samo neki kot "glugluglu", pogledam nazaj, ona skor celo glavo pod vodo, rije po vodi in vsake toliko pride ven po zrak... modrc ji je potegnilo dol do pasu, spodnji del kopalk do kolen... "A gremo lah - gluglu - ko mal bol - blupblup - počas..."
No potem popustimo jadra, pospravimo flok, hitrost se zmanjša toliko, da se da živet, ona se obleče in začne spet uživat. Dokler ni bilo treba nazaj notri... Barka seveda nima kopalne lestve, nimamo niti lestve iz vrvi... Nikoli si nisem predstavlal, da je človeka tako težko potegniti iz vode. Še dobro da je ona mal večji piščanc, ne vem, kako bi se izšlo, če bi se jaz šel kopat, pa da me oni not vlečejo
Končno napoči veliki dan, in ata skiper odloči, da gremo pa res izpluti in to sami. Vzeli smo J24 v Izoli, cel teden prej sem spremljal vreme, da ja ne bo kaj narobe, nabavimo zaloge hrane in vode, da je kdo ne bo dehidriral - skratka pripravljeni smo 100%.
Pridemo dol, pripravimo jadrnico, dali so nam še motorček in gremo. To je bilo prvič, da sem bil na barki edini skiper (prej je bil vedno še kakšen iskušen kolega za potuho zraven). Na začetku je bilo kar napeto - ponavadi smo prišli na barko, se postrojili in čakali, kaj bo naročil skiper. Zdaj pa obratno: vsi gleajo mene in čakajo komando. No, srečno smo se odpeljali ven iz marine, jadra smo dvignili in mi začnemo jadrati. Pa obrat z vetrom, pa v veter, pihal je nežen maestral, kakih 10 vozlov - kot iz knjige.
No, potem se vsi navadijo, da se jadrnica nagiba (ne, ne bomo se prevrnili), samozavest raste in mi uživamo. Nato se spomnim, da sem nekoč poslušal o tem, kako se med vožnjo lahko kopaš in vlečeš na štriku. Žena je bila takoj za. Privežem škotino od špinakra na krmno bitvo, na vrvi naredim nekaj vozlov, zanko, da se bo lažje držala in - hop v vodo, človek v morju. "Primi se za štrik, pa te bomo vlekli!" Žena se prime, štrik se odvije, napne - in ona skor zglisira
Slišal se je samo neki kot "glugluglu", pogledam nazaj, ona skor celo glavo pod vodo, rije po vodi in vsake toliko pride ven po zrak... modrc ji je potegnilo dol do pasu, spodnji del kopalk do kolen... "A gremo lah - gluglu - ko mal bol - blupblup - počas..."
No potem popustimo jadra, pospravimo flok, hitrost se zmanjša toliko, da se da živet, ona se obleče in začne spet uživat. Dokler ni bilo treba nazaj notri... Barka seveda nima kopalne lestve, nimamo niti lestve iz vrvi... Nikoli si nisem predstavlal, da je človeka tako težko potegniti iz vode. Še dobro da je ona mal večji piščanc, ne vem, kako bi se izšlo, če bi se jaz šel kopat, pa da me oni not vlečejo
Pri vožnji domov z predlanskih Prvomajskih,precej deževnih,sicer pa luštnih počitnic sva imela z ženo karambol na avtocesti.Žena je zlomla rebro,jaz pa eno dlančno kost na levici...drek na palc..nisem mogel ne na šiht ne barke porihtat ne jadrat..koji baksuz.
Junija sem dal gips dol,a roka ni gibala dobr,bolela..tralala..uglavnem diagnoza nezmožen za morska dela.Sem pa šel s mojo firmo na sindikalni izlet na Bled in tam lušn okol ,z avtobusom.In popoldne zazvoni telefon,bil je prijatelj Srečko,ki nam pazi na barke v Valdoltri.Ja živjo Srečo .Ti Priba ti se strgala..Petsto matr,ne me jebat,sej so bli marca novi štriki.Ja tko je ukrepaj hitro,uni zadnji jo je ujel in jo privezal za sinovo.Kak je vreme sem še siknil.Ja mirno.
Upam da sem mu reku vsaj hvala.Ej možje moji,odtrgala v mirnem,kero je poškodovala,kaka je sama,kak domov,kaj bo če veter obrne,ker je bla sedaj na enkrat sinova jadrnica podaljšana za 15 metrov,v kero bo tolkla,kolk časa bo mirno..Ma...farbe sem menal ko kameleon.Pa brez roke,brez avta...me praša tam sodelavka kdo mi je umru ,k sem tko bled.Men ...ma ne vem kaj se mi je vse tumbal.Prov sem se moral skulirat.Tel so se užgal.Avtobus pol jasno še žurat pelje ,ples,muska,dobra hrana,kapljica,kazga lupča dobiš al mrbit daš,kaj veš.Vse nisem videl mat horn.
Kličem Žigata,kje si ni bil doma...Let domov po čoln in reš Pribo hitr...pa še varn se voz sem mu takrat pozabu rečt,pa tko nebi pomagal.Spulil je Cliotu dušo...morda je vsaka sek dragocena,ko pri infarktu matr.
Kličem tam Enejo,ki je kupla moj Riveto.Jadram,ko sem izplula je bla Priba tam.Aha kje pa si.Ja pr Piranu.3 ure plujem.Greš nazaj? ja kmal...Dej zvež Pribo na bok Žigatove..Žiga svojo ravn takrat na frišn štriha Palubo...Jao slana bo...ni najboljši medpremaz a bomo zglancal.
Ma popizdiš totalno sploh jaz k mam nautiko rad,pribo pa še turbo rad.
Pelem se z avtobusom na večerjo,mal slikarim,kao neki plešem,vsi vidjo da iztok ni Iztok.Ma kje boš plesal,k lahk naslednji klic reče da je barka v skalah,.
Kliče žiga.Tuki sem,bom Pribo zasidral jutri pa vidu kje je boja.Kolk je zjebana?????veš kolk so ble dolge te stotinke do odgovora.Na boku ma 2 praske tik pod robom.Druzga nič,verjetn je bočno šla eni na sidro in ker so pli valovčki reda 3 centimetre jo je tko pocen odnesla.No zdej sem pa eno mal bol z veseljem zaplesu.
Pa vsen mi ni dal miru.Pridemo v Krško nazaj okol menda enih zjutri,skočim v Škodilaka,domov,tender v avto...dok je gospa uspela povedat da mam bogo roko ,pa bolniško,pa da ne bom mogu revež sam,je bil iztok ze na cest.Pridem v Valdoltro,vidim mojo kraljico lepo na sidru enih 40 m od obale...sem kr poljubčke delil..pa Bogu,pa vsem ki so pomagal,pa Pribi.Jes zdej bomo zrihtal.Začel se je danit počas.Žiga je še spal.Strgalo se ni nič.Paste to.Po šestik letih se je ODŠRAUFAL GAMBET.Sam u filmu se to dela .Se prav,ketno bo treba najdet.Voda motna,ne vid se meter,dani se.Ja še komi sem tender drug napumpal,ker zanj nisem mel prave pumpe s seboj.Bemti brzino.Gledam napram drugim barkam kje je normaln Priba,mečem 2 kilskega maška če bi morda ulovil ketno...jaja tko lahk ne bo konca.
Pa zagledam za mano eno žensko v neoprenu,ki z puško ribari.Metrske plavutke,plava...jaz maham,potolčem po vodi,odsidram tender in k njej..No pa si mi ribe splašil...U slab začetek za prost jo če bi nos zabila v dno in zvohala mojo ketno...No pa je rekla da naj puško primem in gre pogledat.Pri drugem potopu NAJDE KETNO ej ljudi moji to.In se potopi še enkrat in mi na koncu zaveže eno 8 mm špago.Je rekla da je na hitro neki zavezala da upa da bo ok.Uf me je osrečla pa še za pijačo ni hotla dnarja vzet,je rekla da bomo enkrat na obali skup spil kavo.Pokličem Žigata,pride z Pribo,z vinčem dvignemo ketno,montiramo nov gambet,ga zavarujemo in ja Vsi srečni gremo domov spat.
Junija sem dal gips dol,a roka ni gibala dobr,bolela..tralala..uglavnem diagnoza nezmožen za morska dela.Sem pa šel s mojo firmo na sindikalni izlet na Bled in tam lušn okol ,z avtobusom.In popoldne zazvoni telefon,bil je prijatelj Srečko,ki nam pazi na barke v Valdoltri.Ja živjo Srečo .Ti Priba ti se strgala..Petsto matr,ne me jebat,sej so bli marca novi štriki.Ja tko je ukrepaj hitro,uni zadnji jo je ujel in jo privezal za sinovo.Kak je vreme sem še siknil.Ja mirno.
Upam da sem mu reku vsaj hvala.Ej možje moji,odtrgala v mirnem,kero je poškodovala,kaka je sama,kak domov,kaj bo če veter obrne,ker je bla sedaj na enkrat sinova jadrnica podaljšana za 15 metrov,v kero bo tolkla,kolk časa bo mirno..Ma...farbe sem menal ko kameleon.Pa brez roke,brez avta...me praša tam sodelavka kdo mi je umru ,k sem tko bled.Men ...ma ne vem kaj se mi je vse tumbal.Prov sem se moral skulirat.Tel so se užgal.Avtobus pol jasno še žurat pelje ,ples,muska,dobra hrana,kapljica,kazga lupča dobiš al mrbit daš,kaj veš.Vse nisem videl mat horn.
Kličem Žigata,kje si ni bil doma...Let domov po čoln in reš Pribo hitr...pa še varn se voz sem mu takrat pozabu rečt,pa tko nebi pomagal.Spulil je Cliotu dušo...morda je vsaka sek dragocena,ko pri infarktu matr.
Kličem tam Enejo,ki je kupla moj Riveto.Jadram,ko sem izplula je bla Priba tam.Aha kje pa si.Ja pr Piranu.3 ure plujem.Greš nazaj? ja kmal...Dej zvež Pribo na bok Žigatove..Žiga svojo ravn takrat na frišn štriha Palubo...Jao slana bo...ni najboljši medpremaz a bomo zglancal.
Ma popizdiš totalno sploh jaz k mam nautiko rad,pribo pa še turbo rad.
Pelem se z avtobusom na večerjo,mal slikarim,kao neki plešem,vsi vidjo da iztok ni Iztok.Ma kje boš plesal,k lahk naslednji klic reče da je barka v skalah,.
Kliče žiga.Tuki sem,bom Pribo zasidral jutri pa vidu kje je boja.Kolk je zjebana?????veš kolk so ble dolge te stotinke do odgovora.Na boku ma 2 praske tik pod robom.Druzga nič,verjetn je bočno šla eni na sidro in ker so pli valovčki reda 3 centimetre jo je tko pocen odnesla.No zdej sem pa eno mal bol z veseljem zaplesu.
Pa vsen mi ni dal miru.Pridemo v Krško nazaj okol menda enih zjutri,skočim v Škodilaka,domov,tender v avto...dok je gospa uspela povedat da mam bogo roko ,pa bolniško,pa da ne bom mogu revež sam,je bil iztok ze na cest.Pridem v Valdoltro,vidim mojo kraljico lepo na sidru enih 40 m od obale...sem kr poljubčke delil..pa Bogu,pa vsem ki so pomagal,pa Pribi.Jes zdej bomo zrihtal.Začel se je danit počas.Žiga je še spal.Strgalo se ni nič.Paste to.Po šestik letih se je ODŠRAUFAL GAMBET.Sam u filmu se to dela .Se prav,ketno bo treba najdet.Voda motna,ne vid se meter,dani se.Ja še komi sem tender drug napumpal,ker zanj nisem mel prave pumpe s seboj.Bemti brzino.Gledam napram drugim barkam kje je normaln Priba,mečem 2 kilskega maška če bi morda ulovil ketno...jaja tko lahk ne bo konca.
Pa zagledam za mano eno žensko v neoprenu,ki z puško ribari.Metrske plavutke,plava...jaz maham,potolčem po vodi,odsidram tender in k njej..No pa si mi ribe splašil...U slab začetek za prost jo če bi nos zabila v dno in zvohala mojo ketno...No pa je rekla da naj puško primem in gre pogledat.Pri drugem potopu NAJDE KETNO ej ljudi moji to.In se potopi še enkrat in mi na koncu zaveže eno 8 mm špago.Je rekla da je na hitro neki zavezala da upa da bo ok.Uf me je osrečla pa še za pijačo ni hotla dnarja vzet,je rekla da bomo enkrat na obali skup spil kavo.Pokličem Žigata,pride z Pribo,z vinčem dvignemo ketno,montiramo nov gambet,ga zavarujemo in ja Vsi srečni gremo domov spat.
Jej, če se spomnim mojih jadralskih začetkov pri trinajstih letih. Oče je šel za par dni jadrat s svojim svakom (mojim stricem) in se je od gumarja zakuril za jadranje, da je pol Pirana zgorelo.
Ker sem pokazal veliko mero zanimanja za "veter", je šel zodiak v prodajo, k hiši pa je prišel FJ. Z očetom sva odveslala iz piranskega mandrača ven in začel se je samoučni jadralni pouk. Dvignila sva glavno jadro in začelo je it ko strela. Oče si je zapomnil za zmeraj, da sem naredil velike oči in vprašal "kaj pa zdaj?", on pa je rekel, "ti samo takole pelji, potem bova pa obrnila".
Hitro se navadiš enega štrika....pa se malo nagne...pa popustiš...ja tako je bilo šolanje. Z glavnim jadrom. Mala barčica, ampak sva imela polne roke dela .
Čez čas sem pa le vprašal"kaj pa prednje jadro?" pa je oče rekel "jutri pride stric Matic, pa ti bo on pokazal kako zadeva laufa, je majster."
No, naslednji dan sva šla s stricem ven, potegnila gor jadra in spet šola - strimaš glavno jadro, pa sprednjega, pa noge zatakneš za gurtno... je letelo kot strela do prvega obrata. je rekel "na tri obrni, pazi glavo, in se vsedeva na drugo stran, vse jasno?" "jasno!"
Ja, na dve in pol sva se vrgla na drugo stran, ampak jaz še dobro obrnil obrnil nisem. Vem samo, da sem se zagrabil za bum, jadrnička se je prevrnila, jadro me je pokrilo in splaval sem pod barko na drugo stran.
Prestrašen sem bil kot bi me na luno odneslo, oči sem imel take, da sploh maske nisem rabil. Stric Matic pa je pokal od smeha. Majster.
"no je rekel, zdaj boš videl pa, kako se potem barko nazaj postavi" in je pokleknil na kobilico....
čisto hladnokrvno kot, da to dela vsak dan... tak je bil moj začetek.
S FJ sem v naslednjih treh letih preplul pol Istre, sam ali pa s kakšnim sošolcem, ampak, niti enkrat se nisem več prevrnil. Potem sem rastel z barkami ... jadranje je ena lepših stvari na tem svetu.
Ker sem pokazal veliko mero zanimanja za "veter", je šel zodiak v prodajo, k hiši pa je prišel FJ. Z očetom sva odveslala iz piranskega mandrača ven in začel se je samoučni jadralni pouk. Dvignila sva glavno jadro in začelo je it ko strela. Oče si je zapomnil za zmeraj, da sem naredil velike oči in vprašal "kaj pa zdaj?", on pa je rekel, "ti samo takole pelji, potem bova pa obrnila".
Hitro se navadiš enega štrika....pa se malo nagne...pa popustiš...ja tako je bilo šolanje. Z glavnim jadrom. Mala barčica, ampak sva imela polne roke dela
.
Čez čas sem pa le vprašal"kaj pa prednje jadro?" pa je oče rekel "jutri pride stric Matic, pa ti bo on pokazal kako zadeva laufa, je majster."
No, naslednji dan sva šla s stricem ven, potegnila gor jadra in spet šola - strimaš glavno jadro, pa sprednjega, pa noge zatakneš za gurtno... je letelo kot strela do prvega obrata. je rekel "na tri obrni, pazi glavo, in se vsedeva na drugo stran, vse jasno?" "jasno!"
Ja, na dve in pol sva se vrgla na drugo stran, ampak jaz še dobro obrnil obrnil nisem. Vem samo, da sem se zagrabil za bum, jadrnička se je prevrnila, jadro me je pokrilo in splaval sem pod barko na drugo stran.
Prestrašen sem bil kot bi me na luno odneslo, oči sem imel take, da sploh maske nisem rabil. Stric Matic pa je pokal od smeha. Majster.
"no je rekel, zdaj boš videl pa, kako se potem barko nazaj postavi" in je pokleknil na kobilico....
čisto hladnokrvno kot, da to dela vsak dan... tak je bil moj začetek.
S FJ sem v naslednjih treh letih preplul pol Istre, sam ali pa s kakšnim sošolcem, ampak, niti enkrat se nisem več prevrnil. Potem sem rastel z barkami ... jadranje je ena lepših stvari na tem svetu.
-
tyson
je bilo enkrat v Portoroški marini, je bilo treba jadra menjat na expreski od prijatelja... jaz pa prijatelj sva se precej matrala, da bi dobili novega not v jambor...neki sva štrikala, pojma nimam, se je vse zariglal v šini od jambora..., pa je skiper reku naj grem jaz na krmilo, pa da ga tako držim, da bomo obrnjeni v veter...aaa??? kakšen veter? (takrat nisem mel pojma o vetrovih, ki jih ne vidiš, otipaš... sem bolj manualc, pa moram videt, pa pošlatat)... kako je že držal krmilo? mal v levo? ne, mal v desno je bilo! kaj pa če je bilo vseen v levo?
takrat pa samo bum po moji tintari...
od takrat vem, zakaj se bumu reče bum
takrat pa samo bum po moji tintari...
od takrat vem, zakaj se bumu reče bum
ZELO pametno je, če zna vsak član posadke na barki spustit jadra,pa ni važno da optimalno lepo,zrolat genovo,uporabit VHF postajo,odklopit avtopilota-ZELO pomembno,vžgat motor.Pobrat sidro ,če začne barka recimo na sidru orat in še je takih stvari.Če je to moško jadranje in smo v kaki 4,5,6 članski posadki,je to kr nekak vedno tko,da nekdo skor sigurn malo ve..Če pa sta na barki le 2 ,tko ko je večina mojega jadranja zadnja 4 leta,je pa tako znanje posadke skoraj življenjsko važno.Žal vam moram povedati,da moja zna veliko premalo,a ...ma enkrat bomo tenderke zamenal.Moja bo morda se drugem bolj dala učit,kera druga bo pa morda mene bolj poslušala.
No in ko sva plula pri kakih 4 vozlih vetra in raja na zemlji-Barbat,Rab- po ruti domov,sem moji tko lepo počas razlagal ,da sem lahk bolan,porezan,z zlomljeno nogo,bolečino v križu...in bo postala v trenutku deklica za vse in morala nekak skočirat to naše plavajoče in opletajoče čudo do neke civilizacije.Lahko greš sam vrv rešit naprej,ali na pišanje...pa je že težava ko čofneš v morje...
In jaz začnem mašo brat in pridigat,da mora jadra spustit,pa zložit,pa avtopilot z tipko dat na Standby pa ne pozabit jermena odpet z ročko da bo lahk kolo vrtela,pa z ročko v leru dat mal gasa,pa kontakt pa gumb za ajnlaser,pa podkev prpravt al pa sal bliže pridet mi čim bolj,pa vsaj bokobran mi vržt takoj v vodo,pa MOB tipko prtisnit in pol zumirat gps da se lahko po roza sledi na Grminu vrne pome pa.....
Aha,ja,ok,a tko,vem,ja,sej s mi že pokazal,bom ja ,ne bom pozabla...so bli pozitivni odgovori in mi dali vedeti da sem odlično spredaval...
Se začnem mal igrat z enim bokobranom,ga tko mal vrtim,se mal menva še druge stvari lepo čist v miru in spokoju...PADU SEM V MORJE zakričim in vržem bokobran čez ograjo v morje in čakam.,čakam .
Nič se ne zgodi pol pa reče OO VEŠ KAJ ZARAD BOKOBRANA SE PA NE BOM MATRALA;KR SAM GA ULOV:GRRRRRRRRRRRRR,sem jo skor poslal za bokobranom..Takle mamo bi reku Pajer.Tolk da veste kolk bi me lovila v razburkanem morju po megli in po temi
No in ko sva plula pri kakih 4 vozlih vetra in raja na zemlji-Barbat,Rab- po ruti domov,sem moji tko lepo počas razlagal ,da sem lahk bolan,porezan,z zlomljeno nogo,bolečino v križu...in bo postala v trenutku deklica za vse in morala nekak skočirat to naše plavajoče in opletajoče čudo do neke civilizacije.Lahko greš sam vrv rešit naprej,ali na pišanje...pa je že težava ko čofneš v morje...
In jaz začnem mašo brat in pridigat,da mora jadra spustit,pa zložit,pa avtopilot z tipko dat na Standby pa ne pozabit jermena odpet z ročko da bo lahk kolo vrtela,pa z ročko v leru dat mal gasa,pa kontakt pa gumb za ajnlaser,pa podkev prpravt al pa sal bliže pridet mi čim bolj,pa vsaj bokobran mi vržt takoj v vodo,pa MOB tipko prtisnit in pol zumirat gps da se lahko po roza sledi na Grminu vrne pome pa.....
Aha,ja,ok,a tko,vem,ja,sej s mi že pokazal,bom ja ,ne bom pozabla...so bli pozitivni odgovori in mi dali vedeti da sem odlično spredaval...
Se začnem mal igrat z enim bokobranom,ga tko mal vrtim,se mal menva še druge stvari lepo čist v miru in spokoju...PADU SEM V MORJE zakričim in vržem bokobran čez ograjo v morje in čakam.,čakam .
Nič se ne zgodi pol pa reče OO VEŠ KAJ ZARAD BOKOBRANA SE PA NE BOM MATRALA;KR SAM GA ULOV:GRRRRRRRRRRRRR,sem jo skor poslal za bokobranom..Takle mamo bi reku Pajer.Tolk da veste kolk bi me lovila v razburkanem morju po megli in po temi
Nazadnje spremenil polanc, dne Sr Mar 09, 2016 20:55, skupaj popravljeno 1 krat.
Sej ti prsežem,da sem hotel.Sam nisem hotel izzvati hazga nepotrebnga živčnga zloma,ker bi povedala da sem nalaš,da ..sej veš kok znajo vintat...
Drugać pa ko jadrava rečem recimo potisn škoto u veter..nardi.popust glavnga...ok takoj.greva v obrat gre.pojd v veter gre..na boji sva zapeta ko profiča 123..Tko da neki nardi sam čist sama na barki pa ???
Drugać pa ko jadrava rečem recimo potisn škoto u veter..nardi.popust glavnga...ok takoj.greva v obrat gre.pojd v veter gre..na boji sva zapeta ko profiča 123..Tko da neki nardi sam čist sama na barki pa ???
Nazadnje spremenil polanc, dne Sr Mar 09, 2016 21:10, skupaj popravljeno 1 krat.
Nimam nekega talenta za pisanje, ampak ne gre, da nebi opisal pripetljaja – začetkov morjeplovstva mojega očeta.
Med počitnicami v Savudriji se je zgodil prvi nakup družinskega plovila – mini gliser Libis s Chrislerjevim mlinčkom. Družinsko smo se vkrcali, naredili en krog in potem smo se odpeljali na kopanje v bližnjo Zambratijo. Kar hitro smo bili tam in potem se je začel postopek pristajanja. Kup skal v plitvini bi bil več kot odličen privez, ampak … čoln je treba zasidrat. Najprej sem splezal iz čolna jaz in se spravil na kopno. Potem je splezala iz čolna moja starejša sestra, pa mama in obe sta ob kupu skal držali čoln. Potem je iz čolna na kup skal s sidrom in špago v roki splezal še kapitan. Sestra in mama sta držali čoln, medtem, ko je oče s kupa skal metal sidro… no, je trajalo kar nekaj časa, da smo ugotovili, da bo stari zasidral kup skal in ne čoln. Zabavali so se seveda tudi bližnji kopalci.
Ko smo se do solz nasmejali, se je oče vkrcal nazaj na čoln in ga zasidral kot se to naredi. Še leta in leta smo se smejali na ta račun, češ »a si se zasidral?«
Med počitnicami v Savudriji se je zgodil prvi nakup družinskega plovila – mini gliser Libis s Chrislerjevim mlinčkom. Družinsko smo se vkrcali, naredili en krog in potem smo se odpeljali na kopanje v bližnjo Zambratijo. Kar hitro smo bili tam in potem se je začel postopek pristajanja. Kup skal v plitvini bi bil več kot odličen privez, ampak … čoln je treba zasidrat. Najprej sem splezal iz čolna jaz in se spravil na kopno. Potem je splezala iz čolna moja starejša sestra, pa mama in obe sta ob kupu skal držali čoln. Potem je iz čolna na kup skal s sidrom in špago v roki splezal še kapitan. Sestra in mama sta držali čoln, medtem, ko je oče s kupa skal metal sidro… no, je trajalo kar nekaj časa, da smo ugotovili, da bo stari zasidral kup skal in ne čoln. Zabavali so se seveda tudi bližnji kopalci.
Ko smo se do solz nasmejali, se je oče vkrcal nazaj na čoln in ga zasidral kot se to naredi. Še leta in leta smo se smejali na ta račun, češ »a si se zasidral?«
Sem napisal da si me spomnil na eno zgodbo par postov višje...Evo jo.
Smo šli en vikend na Pribo okoli božiča moja gospa,Žiga in jaz.Neki smo porihtali,pa kr na boji preživeli dan.Že pospravimo barko,jaz še zaklepam,mami se pa spravlja z nahrbtnikom na hrbtu v Arimar 200 rol,16 kg lahek tender ,da gremo na obalo in pol na Gorenjsko k prijatelju Cenetu ,ki je imel barko na sosednjem vezu.Da se mal vidmo in božič vošmo,pa še mal posla sva mela.
ČOOF,ŠTR BUNK..zdej pa ne morem napisat na kolk obratov je blo mahanje,pa čofotanje,pa jezik pa kake frekvence uuuuuuuuh aaaaj deeeeej me veeeeen jeeeeeeeee....Ker se je mal bol ven usedla,pa ponavad sem jaz prvi v čolnu...
Obrnila se je ko potapljačnazaj iz tenderla ki se je prevrnil ampak tko hitro zglisirala ven in na kopalno ploščad, da je bil ,PRISEŽEM, en mali del bunde pod ovratnikom SUH. Je mogla met ene hudo štartne propelerje na aksah,beri rokah in nogah.Voda je špricala..
Jebi ga midva s sinom sva se smejala bolj ko vi vsi skup zdele..
Pol pa hitr not v barko,drrrr je drrrrgetala.Jo slečemo,najdemo neko trenerko zokne in poletne krokse za obut..pa december .Si pol še v avtu z ful gretjem lase posuši in prcapljamo taki na obisk.In jaz žlehtnoba tkoj...Cene lej k mam lepo ženo,tkole frišn oprano pa zanimiv obuto...in že so tekle solze smeha..
Je pa to lahk nevarna zadeva in tud smrtni slučaj bi bil možen samo hvala bogu nas je varoval in je blo vse ok.No od takrat so vedno rezervne cote in ćevlji v avtu.
Smo šli en vikend na Pribo okoli božiča moja gospa,Žiga in jaz.Neki smo porihtali,pa kr na boji preživeli dan.Že pospravimo barko,jaz še zaklepam,mami se pa spravlja z nahrbtnikom na hrbtu v Arimar 200 rol,16 kg lahek tender ,da gremo na obalo in pol na Gorenjsko k prijatelju Cenetu ,ki je imel barko na sosednjem vezu.Da se mal vidmo in božič vošmo,pa še mal posla sva mela.
ČOOF,ŠTR BUNK..zdej pa ne morem napisat na kolk obratov je blo mahanje,pa čofotanje,pa jezik pa kake frekvence uuuuuuuuh aaaaj deeeeej me veeeeen jeeeeeeeee....Ker se je mal bol ven usedla,pa ponavad sem jaz prvi v čolnu...
Obrnila se je ko potapljačnazaj iz tenderla ki se je prevrnil ampak tko hitro zglisirala ven in na kopalno ploščad, da je bil ,PRISEŽEM, en mali del bunde pod ovratnikom SUH.
Je mogla met ene hudo štartne propelerje na aksah,beri rokah in nogah.Voda je špricala..
Jebi ga midva s sinom sva se smejala bolj ko vi vsi skup zdele..
Pol pa hitr not v barko,drrrr je drrrrgetala.Jo slečemo,najdemo neko trenerko zokne in poletne krokse za obut..pa december .Si pol še v avtu z ful gretjem lase posuši in prcapljamo taki na obisk.In jaz žlehtnoba tkoj...Cene lej k mam lepo ženo,tkole frišn oprano pa zanimiv obuto...in že so tekle solze smeha..
Je pa to lahk nevarna zadeva in tud smrtni slučaj bi bil možen samo hvala bogu nas je varoval in je blo vse ok.No od takrat so vedno rezervne cote in ćevlji v avtu.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 1 gost