Krajšava jader

[hrošč]

Jaz imam pa eno vprasanje glede krajsave, ki me "muci" ze nekaj casa. Da opisem primer: jadranje v orco, vetra med 20 in 24 vozli, valovi 1,5-2m, barka Bavaria 37, navijalna jadra. Kaksna bi morala biti pozicija jader v takih razmerah oz. koliko krajsano glavno in genova? V nasem primeru je bila genova zelo skrajsana, zato je imela cudno obliko in je precej plapolala ob sunkih. Glavno pa zunaj skoraj celo. Vglavnem, zanima me optimalna resitev v dani situaciji. Izkusnje se pac pocaasi nabirajo

[Marchi]

1/3 zarolani jadri, se pravi 2/3 zunaj. Genovo čim lepše zarolati in potem pritegniti po vseh robovih, pa bi morala biti kar solidna oblika, vsaj pri Elwstrom serijskih jadrih. Obe jadri pritegniti toliko, kolikor dopušča smer in tako, da se umirita. Če genova še naprej nagaja, jo še malo zarolaj. Ne boš bistveno zgubil na brzini, jadranje pa bo prijetnejše.
Jaz pri rolanju jader zarolam raje več kot je potrebno, potem pa po potrebi odrolam (previdno, da se ne odrola vse!), kolikor je potrebno.
Toliko na kratko, je pa seveda vse odvisno od vrste vetra, od števila posadke... Če imaš nekoga, ki ti dela na glavnem jadru, potem si lahko privoščiš večje jadro in popuščaš ob refulih ipd.

[Marjan Tomki]

Najprej še nekaj vprašanj:

so bile ravno prav napete vrvice na zadnjem in spodnjem robu genove

je bilo krmilo še nevtralno

koliko je bila barka nagnjena

jo je kdaj na valu zaneslo iz smeri

Čudna oblika zvite genove

Po opisu ste mogoče krajšali nekoliko pozno. Če namreč prepozno (v premočnem vetru) zvijaš rol genovo, je na sredi bolj tesno navita kot zgoraj in spodaj, kar pusti na preostanku večji žep, kot bi si človek želel. Će mogoče še pozabiš pred zvijanjem popustiti vrvice na robovih, je še večja verjetnost čudne oblike preostanka.

Navadi se krajšati jadra dovolj zgodaj, popustiti škotine oziroma zaviti nekoliko v veter, da razbremeniš jadro, potem bo zvijanje tudi lažje in hkrati se jadro navije enakomerneje. Ko si zvil, kolikor si se namenil, spet zajameš veter, primerno napneš vrvice v robovih, in pri istem jadru bo oblika dosti manj čudna.

Pri dobro nastavljenih jadrih potem tudi trepetanja, ne le plahutanja ne bi smelo biti.

Razmerje površin prvo - glavno jadro

Zmanjšanje površine obeh jader mora biti usklajeno - če ni, se najbrž najprej čuti na krmilu.

Če je bilo treba imeti močno zasukano krmilo (krmilo 'orje'), da barka ne bi zavijala v veter, je bilo prvo jadro preveč zvito in glavnega preveč zunaj. Če je bilo treba le malo popravljati smer s krmilom, je bilo razmerje med razvito površino prvega in glavnega jadra OK tudi, če se meni zdi čudno. (Ko bom utegnil, bom malo narisal in nalimal semle) .

Glavno naprej pa je z odprtimi očmi jadrati, kadar le utegneš.

[hrošč]

Hvala obema za odgovor. Glede na vajina odgovora sklepam, da je bila mogoce genova prevec skrajsana in ni dobila lepse oblike. Smo jadrali pac bolj "na ziher", ker je bila tudi posadka bolj neizkusena. Kar se meni zdi ok, bolje to kot pa forsirat in ob ne dovolj hitrem posredovanju napraviti kako neumnost.
Vse ostalo je bilo ok, nagnjeni zmerno, krmilo nevtralno, iz smeri ni zanasalo. Glede vrvic in detajlov rolanja se pa ne spomnim. Se pa tudi sam drzim tega, da bolje prej in bolj skrajsat, pa lahko potem enostavno se vedno malo spustis ven.
Sicer si pa ne dajaj prevec dela Marjan z risanjem, povsem razumem in si predstavljam nasvete in situacijo v praksi

[Marjan Tomki]

Če je bilo krmilo nevtralno itn., in nagib OK, ste skrajšali tako, kot je za to barko prav, pa če se meni zdi čudno ali pa ne.

Kar zadeva obliko genove ni bil problem preveč skrajšana, bolj verjetno malo ne dovolj lepo navita, to pa boste utrenirali.

Tiste vrvice po robovih pa precej vplivajo na to, da jadro trepeta ali pa ne. Če je sicer jadro dobro naravnano, pa rob trepeta, zategneš tisto vrvico, dokler se ne umiri. Če misliš, da je preveč napeta pa popustiš, dokler ne zatrepeta in potem za nekaj dlak potegneš nazaj dokler spet ne neha in fiksiraš. Ampak tudi to boste naštudirali.

[marjan5]

No genovo umiriš tud če pomakneš drsnik škote naprej , edino če je že raztegnjena preveč al narobe skrojena,edino pr glavnem jadru če greš v močnem vetru fejst u orco se tega ne da popravit da nebi zategnu vrvice po zadnjem robu.Jz Genovo rolam z dost zategnjeno dvižnico, ter kr na čvrsto, trebuhu se da delno izognit če je na genovi vertikalno všita spužva ki pri rolanju pobere trebuh
LP Marjan

[Marjan Tomki]

Sliši se dobro. O priliki kakšna slikca (kam in kako spužvo)?

[marjan5]

Ok bom probu najdet na netu kako slikco

[Grega295]

Nek izkušen jadralec mi je rekel, da nikoli krajšati na način, da pospraviš glavno jadro in imaš odprto le flok / genovo - naj bi bila veliko večja nevarnost da pade jambor. Da torej obvezno najprej pospraviti prednje jadro, šele nato glavno. Ali to drži?
Prav tako me zanima podoben primer, da imaš v primeru res hudega vetra razvit zgolj viharen flok s povsem pospravljenim glavnim jadrom -> je lahko samo viharni zunaj ali vedno v kombinaciji z zadnjo krajšavo glavnega?

[Marchi]

Že ime samo ti pove, katero jadro je glavno. Razlog je v fiziki. Preprosti preizkus ti pokaže, da ti samo sprednje jadro vleče premec v smeri vetra (se zavrti okrog kobilice), samo glavno pa je v kombinaciji s kobilico uravnoteženo. Viharni flok je bil izumljen pred roll jadri, poleg tega pa je iz veliko trpežnejšega materiala kot običajna jadra. Torej, če imaš roll glavno jadro in nimaš viharnega floka, boš lahko s primerno "zrolanim" glavnim jadrom, precej varno plul v precej močnem vetru.
Res je kar praviš glede genove in jamborja. Sam sem bil priča v pašmanskem kanalu, ko je na popoldanskem poletnem maestralu 15-20 vozlov mimoidoči barki padel jambor. Ne spomnim se ali je imel gor glavno jadro ali ne, ampak vzork krša je bila zagotovo prevelika genova.

[Grega295]

Torej, če imaš roll glavno jadro in nimaš viharnega floka, boš lahko s primerno "zrolanim" glavnim jadrom, precej varno plul v precej močnem vetru.

Nimam roll, klasiko imam na obeh jadrih. Na glavnem imam samo dve krajšavi in druga ima po mojem še vedno preveč površine za kake hujše razmere; takrat sem nameraval vreči vse dol in razviti samo viharnik spredaj. Je to nepriporočljivo?

Prej ko slej pa bo treba narediti še 3. krajšavo na glavnem jadru; edino ne vem, če ima Selden bum prostor še za vrvi 3. krajšave; alternativa je, da žrtvujem drugo krajšavo za tretjo.

[Joško]

Kaj ni potrebno imeti pri uporabi viharnega jadra tudi leteče pripone?

Kaj ni tudi viharnega glavnega jadra?

??

[Marchi]

Prav razmišljaš Grega. Sicer pa druga krajšava glavnega jadra prenese precej vetra, ker gre le za nekaj m2, ki jih na škoti še malo popustiš in si zmagal.
V tem priročniku je veliko koristnih nasvetov v tej smeri http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?t=4569. Na ne vem kateri strani, v drugi polovici, je tudi fotografija jadrnice, ki v orkanu jadra s skrajšanim glavnim jadrom, ne z viharnim.

Tudi glavno viharno je, ja Joško. Glede na to, da nima roll, pride to v poštev.
Z viharnimi sicer nimam praktičnih izkušenj, tako da tudi mene zanima, kako se ravna z njimi.

[EDO]

Prej ko slej pa bo treba narediti še 3. krajšavo na glavnem jadru; edino ne vem, če ima Selden bum prostor še za vrvi 3. krajšave; alternativa je, da žrtvujem drugo krajšavo za tretjo.

Seldenov jambor po mojih podatkih (na mojem jamborju je že tako) ima prostor za 3. in 4. krajšavo, ki pa ne moreta biti po sistemu krajšanja za eno vrvjo (single line reefing). Sprednji rob krajšaš posebej in zadnjega posebej.
Jaz si bom dal tudi narest 3. in 4. krajšavo, ker sem prišel do iste ugotovitve kot ti, da je samo z drugo krajšavo površina jadra, v nekih bolj resnih razmerah, še vedno prevelika.
Mislim, da je vzrok za to prav sistem krajšanja z eno vrvjo - omejitev je namreč dolžina buma.
Joško, za glavno jadro ne rabiš letečih pripon. Viharno sprednje jadro se običajno da na baby stay. Ta je ponavadi blizu jamborja in tvori majhen kot z jamborjem in zaradi tega ne rabi letečih pripon za razliko od cutter-ja.
Za namestitev viharnega glavnega jadra se priporoča montaža dodatne šine na jamborju (vzporedno z vodilom gl. jadra), ker bi v nasprotnem moral prej sneti še glavno jadro, kar pa ni enostavno v zaj***ni situaciji.
O tem piše tudi Šutej v (mislim da) "Taktikah u ojujnom moru".

[Marjan Tomki]

Nek izkušen jadralec mi je rekel, da nikoli krajšati na način, da pospraviš glavno jadro in imaš odprto le flok / genovo - naj bi bila veliko večja nevarnost da pade jambor. Da torej obvezno najprej pospraviti prednje jadro, šele nato glavno. Ali to drži?
Prav tako me zanima podoben primer, da imaš v primeru res hudega vetra razvit zgolj viharen flok s povsem pospravljenim glavnim jadrom -> je lahko samo viharni zunaj ali vedno v kombinaciji z zadnjo krajšavo glavnega?

Kot je že napisal Marchi, razmerje površin glavnega in prednjega jadra in njihovega trima (in podobno pri več jamborih) mora biti tako, da je krmilo blizu nevtralnega. Ves čas. Tudi, ko krajšaš - in to določa, kdaj kaj pospraviš.

Pri regati si zaradi neuravnovešenih sil na krmilu počasen - pa pravzaprav kaj potem.

V viharju ti pri enakem neravnovesju veliko večje sile lahko zvijejo ali zlomijo krmilo. V priročniku, na katerega povezavo je dal Marchi, na straneh 101 do 105 opisuje dogajanje, pri katerem je za 15° zvilo 5cm inox os krmila na 45 ćeveljski barki.

Namen regate - po mojem - je, da te nauči avtomatsko - da niti ne misliš - iskat optimum, tako da v nevarno situacijo - v tem primeru neravnovesje med jadri - v viharju sploh ne prideš.

Odgovor na drugi del:

Le flok (praviloma viharni) na prvi priponi imaš lahko razvit, če ploveš z vetrom (in recimo zavlačno sidro - drogue na krmi). S tem je barka stabilizirana - ampak samo za to smer plovbe - ta položaj ustreza moji zgornji razlagi.

Biti mora tudi dovolj visoko nad krovom, sicer ga pri visokih valovih v valovni dolini ne doseže veter, tako da izgubiš stabilizator smeri in pogon ravno, ko bi rad, da te izvleče na val...

še huje je, če je prenizko in bi ga od zadaj zajel val - v tem primeru bi res lahko šel jambor. Res je, ni zelo verjetno, da bodo na Jadranu taki valovi, ampak saj ne bomo vedno pluli samo tu.

Aha - še k nevarnosti za padec jambora. Pri velikih hitrostih vetra sile rastejo s kvadratom hitrosti vetra (že velikokrat povedano, pa bo še - ziher je ziher). V opisanem primeru najbrž niso skrajšali genove, ali pa se jim je po nesreči nazaj razvila ali kaj podobnega.

Ne glede na to, prva pripona je na jambor pripeta razmeroma visoko blizu vrha in tako je ročica razmeroma dolga. Baby leto (res je, Mladen Šutej - bilo pomotoma Mate - v Taktike na olujnom moru, in še bolj zagreto osebno ob predstavitvi knjige v kavarni Geo nautik v LJ) je na jambor pripeto bistveno nižje. Še več, če imaš tudi viharno glavno jadro - na namenskem vodilu, da ti ni treba pobirat dol rol glavnega jadra seveda (Tudi Mladen Šutej, prav tam) - potem njegov poteg nazaj izravnava poteg baby leta in viharnega floka naprej, tako da je verjetnost zloma jambora na tem delu bistveno zmanjšana.

Za pripenjanje zadnjega spodnjega ogla za viharno glavno jadro pa so priporočila, da fiksiraš bum da ne miga (lahko z zvitim jadrom vred, če je full batten)., viharno glavno jadro pa pripenjaš neposredno, ne čez bum. Pri taki rešitvi torej ni potrebno predelovat buma.

(To tudi Kristjan Kargl na ISAF tečaju preživetja...)

Moram pobrskat, kako točno naj to gre - in Kristjana lahko tudi še povprašam.

Tako, zdaj pa delat.

Grmblm - včeraj sem moral iti prepozno spat... Ne Mate, Mladen Šutej