Kolikor ne maram brati tovrstnih zapisov sem prebral že 3 ali celo 4. Zdaj vem kako si prišel do pribe
Kapo dol.
Začetki
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
Ja, v soboto je bila napoved, da bo burja popoldan počasi slabila in šla pod 15vz, pa se to dejansko ni zgodilo.
Jaz sem šel okoli poldne ven z mojo barko (42", 10 ton) in je bilo 22-25vz burje, sunki pa redno do 35 vz. Najprej smo šli proti Trstu/Miramare, ker sem iskal kje mi pušča barka na levem boku (našel - pri oknu res pušča ;(), potem pa so valovi postajali vedno večji, pihalo je pa že bolj okoli 30vz stalno.
Smo zato obrnili in z bok/polkrmo peljali nazaj proti Izoli, ker pa nismo imeli dovolj, smo potem nadaljevali mimo Strunjana proti oceanografski boji. Ker smo imeli malo preveč glavnega jadra, nas je enkrat dobro obrnilo v veter (ko smo izgubili krmilo) in med plapolanjem genove mi je ena vertikalna letev odletela iz genove.
Mimo piranske punte je bilo že nekaj refulov čez 40 vz, valov pa tam nekje med 1.5 in 2 metra. Smo šli do Bernandina, tam v zavetrju (samo 20 vz) še dodatno skrajšali jadra, da smo bili bolje pripravljeni na orco za nazaj.
No, do piranske punte je še šlo, ker ni bilo veliko valov, ko pa smo prišli na odprto, pa se je izkazalo, da z tako skrajšanimi jadri in precej visokim bokom od barke lahko orco vozimo nekje 70-80 stopinj na veter. Če upoštevam še zanos zaradi vala, smo komaj kaj napredovali proti strunjanskemu klifu. Tako smo po dveh obratih ugotovili, da takole ne bomo prišli nazaj, predvsem ker je veter jačal (konstantno okoli 28-30vz, sunki med 40-45vz) ,tako da smo pospravili jadra. Z motorjem (55KM) z 2000 obrati smo napredovali med 2-3 vz proti Izoli.
Je bilo pa prav fajn izkušnja spoznavanja meja, ki jih ima barka in bom zato na družinskih jadranjih lažeje ocenil rizike. Bomo vsekakor izkoristili tale čas do maja, da gremo še kdaj probati z izkušeno posadko kako se zadeve obnašajo v bolj ekstremnih pogojih.
Jaz sem šel okoli poldne ven z mojo barko (42", 10 ton) in je bilo 22-25vz burje, sunki pa redno do 35 vz. Najprej smo šli proti Trstu/Miramare, ker sem iskal kje mi pušča barka na levem boku (našel - pri oknu res pušča ;(), potem pa so valovi postajali vedno večji, pihalo je pa že bolj okoli 30vz stalno.
Smo zato obrnili in z bok/polkrmo peljali nazaj proti Izoli, ker pa nismo imeli dovolj, smo potem nadaljevali mimo Strunjana proti oceanografski boji. Ker smo imeli malo preveč glavnega jadra, nas je enkrat dobro obrnilo v veter (ko smo izgubili krmilo) in med plapolanjem genove mi je ena vertikalna letev odletela iz genove.
Mimo piranske punte je bilo že nekaj refulov čez 40 vz, valov pa tam nekje med 1.5 in 2 metra. Smo šli do Bernandina, tam v zavetrju (samo 20 vz) še dodatno skrajšali jadra, da smo bili bolje pripravljeni na orco za nazaj.
No, do piranske punte je še šlo, ker ni bilo veliko valov, ko pa smo prišli na odprto, pa se je izkazalo, da z tako skrajšanimi jadri in precej visokim bokom od barke lahko orco vozimo nekje 70-80 stopinj na veter. Če upoštevam še zanos zaradi vala, smo komaj kaj napredovali proti strunjanskemu klifu. Tako smo po dveh obratih ugotovili, da takole ne bomo prišli nazaj, predvsem ker je veter jačal (konstantno okoli 28-30vz, sunki med 40-45vz) ,tako da smo pospravili jadra. Z motorjem (55KM) z 2000 obrati smo napredovali med 2-3 vz proti Izoli.
Je bilo pa prav fajn izkušnja spoznavanja meja, ki jih ima barka in bom zato na družinskih jadranjih lažeje ocenil rizike. Bomo vsekakor izkoristili tale čas do maja, da gremo še kdaj probati z izkušeno posadko kako se zadeve obnašajo v bolj ekstremnih pogojih.
polanc napisal/-a:Ja Lure pol veš kok je blo men lepo z 6 tonsko barko 36 fitno...
kaj naj pa jaz rečem, ko sem v podobnih razmerah prečkal kvarner z 600 kilogramov težko mojo prejšnjo palamido dolžine 6m, ko sem bil v valu nisem videl ven , je pa letelo, takrat sem dosegel z njo največjo hitrost 
12 vozličev 
je blo pa tri ure hudo težke plovbe od unij do kamenjaka Kaj zdej, gremo še kako zgodbo napisat? A bi brali al vam je že dolgocajtno,vse po istem kopitu.Tud to o čem pišem sedaj niso več začetki.hm,v osnovi sem mislil le ene dve zgodbi napisat...pa jih je več ratalo.Zakaj pišem? Komu?
Največ se mi zdi,da lahko od takih zgodb potegnejo začetniki,ki se spravljajo v to jamo brez dna.Neomejene so možnosti se losat dnarja,pa tud užitkov je neomejeno veliko in niso premosorazmerni z materjalnimi vlaganji...
Vse preveč smo zasužnjeni z metri,vozli,kubiki,konji,tud okol treh kamnov se ne znamo več zapelat brez navigacije ,elektronike ni da ni.
Premalo pa imamo rutine,tistega posebnega čuta...
Mah,nakladam...menda sm kej spil..
Največ se mi zdi,da lahko od takih zgodb potegnejo začetniki,ki se spravljajo v to jamo brez dna.Neomejene so možnosti se losat dnarja,pa tud užitkov je neomejeno veliko in niso premosorazmerni z materjalnimi vlaganji...
Vse preveč smo zasužnjeni z metri,vozli,kubiki,konji,tud okol treh kamnov se ne znamo več zapelat brez navigacije ,elektronike ni da ni.
Premalo pa imamo rutine,tistega posebnega čuta...
Mah,nakladam...menda sm kej spil..
-
tyson
V letu 2014 sem kupil Vektor 361,od prvih lastnikov.Imeli so jo v marini Dalmata,Sukošan.Velika,lepa,žal zame predraga marina.Februarja smo lazili dol po burji,po obvozih zarad zaprte avtoceste...Dol pihalo vedno,mrzlo...mi pa vse vinče dali v prafaktorje,vse spoje namazali,odprli in sčistili rezervoarje,par stikal zamenjali...In pol je prišel mesec marec,ko smo morali seliti barko na sever,v Umag,kjer sedaj domuje.
Vsi štirje,moja žena,oba sinova in jaz smo v petek po službi napokali mojga Škodilaka in gas na jug.Zvečer sva s sinom montirala še novi veeeliki bitvi spredaj,saj je bila ena od soli tko načeta,da je na eni strani odletela.Sol od muringov počne grde stvari.Bitve in sidro morajo biti na barki tko veliki da se jih ustrašiš,ko prideš na barko,pol so ravno prav veliki.je rekel moj sin in še kako prav ima..
Zjutraj odvežemo štrike in z Andrejo odplujeva novim dogodkom nasproti.Merki jo,sedaj je v tvojih rokah je sin povedal v slovo z pomola,in srečno.Pomahamo si..
Zadar,Silba,Unije,Kamenjak,Volme,Rovinj,Poreč,UMAG..je okvirna ruta.Vreme oblačno,kaka kaplja dežja,naslednji dan poslabšanje in močna burja..Aha,nova barka,ne poznam jo,ne poznam njenih in svojih limitov z njo..Kvarnerski rokenrol prihajava..Sveti nikola merki naj in Dalmato.
Gonim Yanmarja 3 cilinderskega na 2000 obratov in dosegam 4 vozle.Barka je mela Mile dynamic na seb in po 2 letih je bla že obraščena..neugodno.a ni ravno še slabo.Še je dinamična in okretna.Vetra ni neki tko da jadra bolj sušiva,pol se pa le zbudi mal tko t boka od Silbe gor in jadrava 4 brez motorja..No neki nafte bova pršparala.Prot večeru sva blizu Unij.Dilema.Al pluti kar ponoč čez ali čakati dne in močnejše burje.Spalo se mi ni tud pod razno.Gospa je skuhala neki za pojest kar vmes in sedaj še kavo.Nič padla je odločitev.Križ božji,greva čez.12 ur plovbe je že za nama.Malo sva že utrujena.Andreja ne upa sama upravljat barko niti podnev,kaj šele ponoč.Torej je bolj ko ne vse na meni.OK ruto poznam,sam mormo se zavedat ,da je največ nesreč ravno na poznanem terenu,kjer kao vse vemo ,delamo rutinirano,nismo tok pozorni...
Glavno jadro dejva dol,da ne bova to počela sred Kvarnerja,je bila Andrejina želja,ki sem jo prilagodljivo uslišal.Zelo je važn da se posadka počut dobr,ne v strahu in negotovosti kuka od kje bo kak reful prletu.Sploh ponoč je to obvezno.Veter se je okrepil na do 15 vozlov,valovi so zrasli tam na dober meter ko sva bila nekaj milj od Unij.Strah me je bilo kakega hloda,ki sem ga že enkrat nabasal in poči pošastno ko ga pojahaš...ko da bi bil že kr tkoj v salonu.20 vozličev so sikali refuli ene čudne burje tko in nekih 80,včasih pa za momente iz 20 stopinj.Pa je kr šlo nekako.Kamenjak se je bližal,rastli pa so valovi in pokrajšala sva na pol genovo.Barka ni polegala več toliko,jasn pa je padla hitrost iz prejšnjih do 7 vozlov na 4 do 5 vozlov.Postajal sem utrujen.Raje sem krmaril sam,v salonu zem želel imeti čim več časa temo,da mi svetloba ne kvari na temo privajene oči.Megle ni blo,tko da se je kr videlo.Kr tam okol 20 vozlov je pihalo in na kamenjaku bo veeeseeeloo.Da se med otočkom plut sam ni prostora za neke zajebancije.Prihajava vse bliže.Svetilkiku so polomili lučko,tko da sem ga zaznaval le na instrumentu,Porer je pa bliskal.Pejva raj okol,prav Andreja.Ne zdej še ne mislim na okol,ko lahk barko popolnoma natančno vodim..O ja dolga vodna linija,globoka kobila,dolgo krmilo.je fajn.ene 500 m pred plitvino krcnem mašino in jo pustim laufat v leru.Na jadra bom šel skoz to plitvino.Dej nehi vidiš kolk piha,norc..Tih bot,Sem pogumen,nisem pa nor.Za zihr laufa mašina,midva to zmoreva.
Že slišva bučanje valov, ponoč še bolj zamolklo.Veter požvižga v priponah,GPS zumiram na 50 m in točn spremljam globine da ne gre kaj narobe.Ornk morm v veter,zategnem genovo maksimaln.30 stopinj v veter pa zloženo glavno jadro,tole ni najbolje.Brzina pade na 2 vozla,barko tud bočno malo odnaša,,,3 m globina,sikne alarm.Dej že motor šalti madona,bova nasedla.MIR.tišina nastop,2,5 vozja,še mal od vetra,3,5 vozla,krmilo posluša je mehko,barka takoj bolj posluša.3,5 m ..5 m..8 m..Jess tko,na jadra skoz.Ma poljubil bi jo dol na podn kobile tko sem bil vesel..
Pičva do Volm,zmatrana.Vrževa sidro in neki ketne..morje bisveno bolj mirno,piha še a midva ne slišva več.Vse je blo ok,po 17 urah plovbe sva v Volmah.Jutri je nov dan.
Vsi štirje,moja žena,oba sinova in jaz smo v petek po službi napokali mojga Škodilaka in gas na jug.Zvečer sva s sinom montirala še novi veeeliki bitvi spredaj,saj je bila ena od soli tko načeta,da je na eni strani odletela.Sol od muringov počne grde stvari.Bitve in sidro morajo biti na barki tko veliki da se jih ustrašiš,ko prideš na barko,pol so ravno prav veliki.je rekel moj sin in še kako prav ima..
Zjutraj odvežemo štrike in z Andrejo odplujeva novim dogodkom nasproti.Merki jo,sedaj je v tvojih rokah je sin povedal v slovo z pomola,in srečno.Pomahamo si..
Zadar,Silba,Unije,Kamenjak,Volme,Rovinj,Poreč,UMAG..je okvirna ruta.Vreme oblačno,kaka kaplja dežja,naslednji dan poslabšanje in močna burja..Aha,nova barka,ne poznam jo,ne poznam njenih in svojih limitov z njo..Kvarnerski rokenrol prihajava..Sveti nikola merki naj in Dalmato.
Gonim Yanmarja 3 cilinderskega na 2000 obratov in dosegam 4 vozle.Barka je mela Mile dynamic na seb in po 2 letih je bla že obraščena..neugodno.a ni ravno še slabo.Še je dinamična in okretna.Vetra ni neki tko da jadra bolj sušiva,pol se pa le zbudi mal tko t boka od Silbe gor in jadrava 4 brez motorja..No neki nafte bova pršparala.Prot večeru sva blizu Unij.Dilema.Al pluti kar ponoč čez ali čakati dne in močnejše burje.Spalo se mi ni tud pod razno.Gospa je skuhala neki za pojest kar vmes in sedaj še kavo.Nič padla je odločitev.Križ božji,greva čez.12 ur plovbe je že za nama.Malo sva že utrujena.Andreja ne upa sama upravljat barko niti podnev,kaj šele ponoč.Torej je bolj ko ne vse na meni.OK ruto poznam,sam mormo se zavedat ,da je največ nesreč ravno na poznanem terenu,kjer kao vse vemo ,delamo rutinirano,nismo tok pozorni...
Glavno jadro dejva dol,da ne bova to počela sred Kvarnerja,je bila Andrejina želja,ki sem jo prilagodljivo uslišal.Zelo je važn da se posadka počut dobr,ne v strahu in negotovosti kuka od kje bo kak reful prletu.Sploh ponoč je to obvezno.Veter se je okrepil na do 15 vozlov,valovi so zrasli tam na dober meter ko sva bila nekaj milj od Unij.Strah me je bilo kakega hloda,ki sem ga že enkrat nabasal in poči pošastno ko ga pojahaš...ko da bi bil že kr tkoj v salonu.20 vozličev so sikali refuli ene čudne burje tko in nekih 80,včasih pa za momente iz 20 stopinj.Pa je kr šlo nekako.Kamenjak se je bližal,rastli pa so valovi in pokrajšala sva na pol genovo.Barka ni polegala več toliko,jasn pa je padla hitrost iz prejšnjih do 7 vozlov na 4 do 5 vozlov.Postajal sem utrujen.Raje sem krmaril sam,v salonu zem želel imeti čim več časa temo,da mi svetloba ne kvari na temo privajene oči.Megle ni blo,tko da se je kr videlo.Kr tam okol 20 vozlov je pihalo in na kamenjaku bo veeeseeeloo.Da se med otočkom plut sam ni prostora za neke zajebancije.Prihajava vse bliže.Svetilkiku so polomili lučko,tko da sem ga zaznaval le na instrumentu,Porer je pa bliskal.Pejva raj okol,prav Andreja.Ne zdej še ne mislim na okol,ko lahk barko popolnoma natančno vodim..O ja dolga vodna linija,globoka kobila,dolgo krmilo.je fajn.ene 500 m pred plitvino krcnem mašino in jo pustim laufat v leru.Na jadra bom šel skoz to plitvino.Dej nehi vidiš kolk piha,norc..Tih bot,Sem pogumen,nisem pa nor.Za zihr laufa mašina,midva to zmoreva.
Že slišva bučanje valov, ponoč še bolj zamolklo.Veter požvižga v priponah,GPS zumiram na 50 m in točn spremljam globine da ne gre kaj narobe.Ornk morm v veter,zategnem genovo maksimaln.30 stopinj v veter pa zloženo glavno jadro,tole ni najbolje.Brzina pade na 2 vozla,barko tud bočno malo odnaša,,,3 m globina,sikne alarm.Dej že motor šalti madona,bova nasedla.MIR.tišina nastop,2,5 vozja,še mal od vetra,3,5 vozla,krmilo posluša je mehko,barka takoj bolj posluša.3,5 m ..5 m..8 m..Jess tko,na jadra skoz.Ma poljubil bi jo dol na podn kobile tko sem bil vesel..
Pičva do Volm,zmatrana.Vrževa sidro in neki ketne..morje bisveno bolj mirno,piha še a midva ne slišva več.Vse je blo ok,po 17 urah plovbe sva v Volmah.Jutri je nov dan.
Nazadnje spremenil polanc, dne To Mar 15, 2016 20:39, skupaj popravljeno 1 krat.
polanc napisal/-a:Tyson,povabljen si na en krog z Vektorjem ta vikend.Moj tel 041 554 028.Iz Umaga mal okol za eni 2 urci pol pa lepo spijemo kafe pa kej kratkega in kako v živo rečemo.Će si tega seveda želiš.bog varuj da bi se ti vsiljeval.
LP Iztok
Pa do mene lahko prideta inhalirat antifauling pa na kaksen pirck.
Veter v laseh, travarca v zobeh 
No bom pa še jaz eno štorijo napisal, čeprav nisem neki pisec. Prvič sem zajadral pri 13ih letih v Izoli, ko je imel, danes že pokojni stric lepo leseno jadrnico in smo jo z bratrancema večkrat ukradli in šli jadrat. Veliko let sem imel samo kakšnega gumenjaka pa tomosa 4ko, jadrnice, moje največje želje pa ne. In je prišel dan ko sem kupil prvo jadrnico in to je bila Jaeger 15, kanadska jadrnica z dvema kobilicama in gredljem katerega sem dodatno obtežil z 50 kg svinca da bi bila stabilnejša, ker je to bila bolj jezerska verzija barke. Pripeljem to barčico domov in veselje ob prvi moji je bilo nepopisno. Pa je prišel čas dopusta in gremo z mornarko v Pakoštane, stacionirava se v kampu romantika pri Dragah. Mojo prelepo jadrnico dolžine 4,56 m zapeljem v vodo kar na plaži in privežem na eno bojo. Postavim šotor v kampu, tam prespiva eno noč in naslednji dan že plan kam, ja po vetru, pa na kornate, tam še nikoli bli. Kmalu ko sonce ustane sem tudi jaz na nogah in pospravit šotor, avto in prikolo pustimo v kampu in najvažnejše ko se odvežemo obvezno izplut z jadrom, to je tudi uspelo saj je pihal burinček, lepo rdeče latinsko jadro z belo ptico všito na njem in gremo proti Vrgadi nato Žut naprej proti proversi in ko pridemo na drugo stran popolna bonaca,kot bi prišel na drugi svet. Zabrni Yamahca 4ka in plujeva naprej mimo Mane, kmalu nas začne sonce zapuščati in zaplujem u prvi manjši zaliv kjer zagledam edino drevo, bor. Tam bova prenočila, rečem, sidram šotor na blazino in odplavava na obalo, tam postavim šotor pod borom, tišina in mir kot le malokje. Ponoči začne nakaj lomastit okrog šotora, mornarka me zbudi, vsa preplašena, pokukam ven, ah ovce so prišle na obisk, nič hudega, spi dalje. Jutro, nekaj je začelo pihat, jugo, pospravit tabor in gremo dalje, proti jugu, z nosom v veter. Se trudim jadrat, cikcakam in plovba je dooolgaaa, krmilo med nogami z eno roko se držim za bum, mornarka sedi na tleh v majhnem zavetju kabince, mene pa pere in šprica morje, veter jača in jača. Moker tako da sem komaj gledal, rdeče oči od soli, majca na meni pa trda kot iz kartona, dobro posoljena in sproti se je sušila. Po plovbi, ki je trajala celo večnost priplujeva do konca kornata in se odpočijeva na otočku smokvica. Pa sem pozabu povedat, da kot so me takrat pozravljali iz mimoidočih bark, še nikoli tako, ja kaj ne ko sem se boril z valovi kot na atlantiku, pa je šla kaka 35ka ali 40ka mimo, oni niso niti čutili valov. Po krajšem počitku gremo dalje, tokrat z valovi po notranji strani kornata in kmalu poiskat prostor za nočitev ker sonce je že nizko. Šibamo ker nam piha veter odzadaj in kmalu pridemo do enga malega zalivčka nasproti Dajne vele, seveda na kornatu, vplujem noter, zmatran ko vol, mirno morje kot v sobici, pa tudi mornarka presrečna. Na obali mala kuča in na pomolčku en dečko lovi ribe. Vprašam, če lahko sidram tu, pa mi odvrne, mami pa ati sta že šla spat, zarad mena lohka, a naši ljudi, ok, hvala. Sidram čisto ob obali, postavim šotor kar na mali plažici, štrik od barke potegnem kar v šotor in se uležem nanj, zaspim v sekundi, zmatran ko pes. Zbudiva se v mirno jutro, pospravim šotor spakiram na našo ladjo in pravac Drage, izplujem z motorčkom, ja stroj je bila Yamahca 4takt 4konje, za to plovilo dovolj. Kmalu zapiha maestralček in barka lepo reže male valčke, do Vrgade, potem pa fajn pojača in letiva proti kampu, vse lepo in prav, ko pa prideva do romantike naredim obrat v veter, da pospravim jadro in kaj se zgodi, nikakor jadra spravit, vse plapola opleta pa bum me poči po čelu, nekaj se je na vrhu zataknilo, no potem pa je le uspelo vse skupaj pospravit. Potem pa v kamp, opet šotor postavit, par dni tam, potem pa plan, greva v Split. Naslednjič.................se nadaljuje.
-
tyson
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 6 gostov