Hoj fantje! A mi zna kdo kaj povedati o sidrnem jadru.
Jaz imam B38, ki mi jo na sidru zanaša in plešem kot vrtavka. Uspelo mi je celo strgati pomožno vrv, s katero sem razbremenil sidro. Na Istu!!!
kako je krojeno...
kako se ga montira...
Kako deluje....in če res deluje
Kje ga nabaviti
Sidrno jadro
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
To lahko narediš, če imaš žensko posadko...z bujnim oprsjem...hehe!
Meni barko zanaša tudi po 20 m levo in desno in lani v Grčiji ob Meltemiju sem imel kar nekaj plesa. Ne zamenjuj plovnega sidra z sidrnim jadrom. Slišal sem, da ta reč neizmerno umiri barko in prepreči barki opletanje levo in desno.
Meni barko zanaša tudi po 20 m levo in desno in lani v Grčiji ob Meltemiju sem imel kar nekaj plesa. Ne zamenjuj plovnega sidra z sidrnim jadrom. Slišal sem, da ta reč neizmerno umiri barko in prepreči barki opletanje levo in desno.
a ok se opravičujem 
mi smo to rešil tko da smo fikseral krmilo in je ni več tok zanašal sm pa tja
pol se o temuje govori http://www.amateurboatbuilding.com/just ... g-Sail.jpg
mi smo to rešil tko da smo fikseral krmilo in je ni več tok zanašal sm pa tja
pol se o temuje govori http://www.amateurboatbuilding.com/just ... g-Sail.jpg
nekje na sredini se govori o sidrnem jadru: http://www.morjeplovec.net/forum/viewto ... adro#68462
Kot sem že pred tem v drugi temi napisal, je sidrno jadro zelo malo poznano pri nas. V vseh letih plovbe po Jadranu nisem opazil niti ene barke, ki bi ga uporabljala.
Ampak, je edina rešitev za barke, ki plešejo na sidru. Barka s sidrnim jadrom je kot pribita in ne pleše več.
Hrast ima veliko več izkušenj z uporabo sidrnega jadra, ima ga pripravljenega na barki. Morda lahko on pove kaj več
Evovii, na barki, ki je na posnetku, je po mojem poznavanju sidrno jadro preveč naprej, na boomu. Sidrno jadro mora biti čim bolj pomaknjeno nazaj, s tem je neprimerno manj možnosti, da barka zapleše.
Sidrno jadro je lahko enojno ali dvojno. Enojna pridejo v poštev, kjer je zadnji štraj vpet na sredini. Dvojno, kot je prikazano na posnetku Evoviija pa pride v poštev, kjer se zadnji štraj razdeli tako visoko, da ga ne dosežeš z roko. V vsakem primeru moraš imeti napeljano tudi dvižnico, da ga lahko povlečeš navzgor. Lahko uporabiš tudi vrv, s katero je vpet boom na zadnjem koncu.
Ampak, je edina rešitev za barke, ki plešejo na sidru. Barka s sidrnim jadrom je kot pribita in ne pleše več.
Hrast ima veliko več izkušenj z uporabo sidrnega jadra, ima ga pripravljenega na barki. Morda lahko on pove kaj več
Evovii, na barki, ki je na posnetku, je po mojem poznavanju sidrno jadro preveč naprej, na boomu. Sidrno jadro mora biti čim bolj pomaknjeno nazaj, s tem je neprimerno manj možnosti, da barka zapleše.
Sidrno jadro je lahko enojno ali dvojno. Enojna pridejo v poštev, kjer je zadnji štraj vpet na sredini. Dvojno, kot je prikazano na posnetku Evoviija pa pride v poštev, kjer se zadnji štraj razdeli tako visoko, da ga ne dosežeš z roko. V vsakem primeru moraš imeti napeljano tudi dvižnico, da ga lahko povlečeš navzgor. Lahko uporabiš tudi vrv, s katero je vpet boom na zadnjem koncu.
"Dobrega štromarja zruka samo slab šnops":)-
Nikola T.
- Admiral
- Prispevkov: 5405
- Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
- Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin
- Kontakt:
Mace odlično vprašanje.
O tem sem dosti razmišljal in prišel do naslednjega zaključka.
1. Razdalja med kobilico in jamborom predstavlja ročico
2. Barko pomika levo in desno tista komponenta sile, ki je pravokotna na projekcijo ročice glede na smer vetra.
3. Do nihanja pride zaradi nestabilnega stanja.
Po domače, Ko je barka obrnjena le rahlo iz smeri je ročica majhna in zato deluje na barko manjša sila v stran, ko je barka bolj iz smeri je pravokotna projekcija ročice večja in na barko deluje večja sila. Torej večja kot je ročica večja postaja komponenta sile, ki potiska barko v stran. Za omejitev amplitude poskrbi sidrna veriga. Barka se tako obrne v drugo smer in zadeva se ponovi. Spreminja se torej sila in njena smer, kar privede do nihanja-osciliranja. Nihanju kateremu ob vsakem nihaju dodajamo energijo rečemo vzbujano nihanje. Teža plovila, površina kobilice, gostota vode, ročica, površina jambora, dolžina in teža verige ter seveda gostota in hitrost zraka pa določajo le frekvenco in amplitudo nihanja.
In kako vse to ustaviti? Poskrbeti je potrebno za dušenje, ki mora biti večje od dovedene energije ob posameznem nihaju. Jadro na krmi z ročico do kobilice ustvarja ravno nasprotno silo glede na silo na ročici med jamborjem in kobilico in tako duši oscilacije.
Vsi podatki so znani in zato je sila enostavno izračunati minimalno potrebno površino jadra na krmi, vendar, če je površina prevelika so amplitude nihanja manjše oscilacij pa tudi z tem ne moremo popolnoma zadušiti. Tako ali tako pa so problematične predvsem prevelike amplitude nihanja in ne nihanje samo.
KAJ JE TREBA VEDETI:
- Bolj ko je jambor naprej od kobilice bolj vrti barko.
- Priporoča se krmilo obrniti v skrajno smer in ga tako fiksirati. S tem dosežemo, da nihanje ni enakomerno in dostikrat še posebej, če je prisoten vodni tok že to dovolj pomaga da nas ne vrti pretirano.
- Vse barke na sidru nihajo - plešejo levo desno, razlikujejo se le po frekvenci in amplitudi.
- Največji vpliv na amplitudo ima teža verige, zato enako plovilo z težjo verigo dosti dosti manj pleše levo desno.
Lep pozdrav
Nikola Tesla
O tem sem dosti razmišljal in prišel do naslednjega zaključka.
1. Razdalja med kobilico in jamborom predstavlja ročico
2. Barko pomika levo in desno tista komponenta sile, ki je pravokotna na projekcijo ročice glede na smer vetra.
3. Do nihanja pride zaradi nestabilnega stanja.
Po domače, Ko je barka obrnjena le rahlo iz smeri je ročica majhna in zato deluje na barko manjša sila v stran, ko je barka bolj iz smeri je pravokotna projekcija ročice večja in na barko deluje večja sila. Torej večja kot je ročica večja postaja komponenta sile, ki potiska barko v stran. Za omejitev amplitude poskrbi sidrna veriga. Barka se tako obrne v drugo smer in zadeva se ponovi. Spreminja se torej sila in njena smer, kar privede do nihanja-osciliranja. Nihanju kateremu ob vsakem nihaju dodajamo energijo rečemo vzbujano nihanje. Teža plovila, površina kobilice, gostota vode, ročica, površina jambora, dolžina in teža verige ter seveda gostota in hitrost zraka pa določajo le frekvenco in amplitudo nihanja.
In kako vse to ustaviti? Poskrbeti je potrebno za dušenje, ki mora biti večje od dovedene energije ob posameznem nihaju. Jadro na krmi z ročico do kobilice ustvarja ravno nasprotno silo glede na silo na ročici med jamborjem in kobilico in tako duši oscilacije.
Vsi podatki so znani in zato je sila enostavno izračunati minimalno potrebno površino jadra na krmi, vendar, če je površina prevelika so amplitude nihanja manjše oscilacij pa tudi z tem ne moremo popolnoma zadušiti. Tako ali tako pa so problematične predvsem prevelike amplitude nihanja in ne nihanje samo.
KAJ JE TREBA VEDETI:
- Bolj ko je jambor naprej od kobilice bolj vrti barko.
- Priporoča se krmilo obrniti v skrajno smer in ga tako fiksirati. S tem dosežemo, da nihanje ni enakomerno in dostikrat še posebej, če je prisoten vodni tok že to dovolj pomaga da nas ne vrti pretirano.
- Vse barke na sidru nihajo - plešejo levo desno, razlikujejo se le po frekvenci in amplitudi.
- Največji vpliv na amplitudo ima teža verige, zato enako plovilo z težjo verigo dosti dosti manj pleše levo desno.
Lep pozdrav
Nikola Tesla
Na nihanje bark na sidru največ vpliva površina trupa nad vodno linijo od kobilice do premca oz. oddaljenost težišča te površine do kobilice (ročica). Čim večja sta površina in ročica večje je nihanje. Jambor toliko ne vpliva predvsem iz razloga, ker je njegova oddaljenost (ročica) od kobilice majhna. Novejše jadrnice imajo še dodaten "minus" to, da jih je v sprednjem delu trupa malo pod vodo in posledično nimajo upora, ki bi to gibanje zmanjšal. Starejše barke z "V" obliko trupa so tukaj na boljšem. Pri motornjakih je fizika drugačna, ker je razpored površin nadvodnega dela povsem drugačen, da o podvodnem delu niti ne govorimo. Plešejo tudi, samo drugače. Amplitude so manjše in ni tako izrazitega njihanja premca kot pri jadrnicah ampak se premikajo bolj vzporedno.
Edo
Edo
Living well is the best revenge
https://www.facebook.com/NotaBeneSailing/
https://www.facebook.com/NotaBeneSailing/
Na tem posnetku se še bolje vidi kroj sidrnega jadra
http://www.youtube.com/watch?v=5KKBTcNm ... re=related
Predlansko leto sem prvič v živo videl kako deluje na enem Amelu na boji v Panteri in sem bil takoj navdušen.
Bom kar naročil pri kakšnem jadrarju naj mi ga izdelajo.
Lp Edo
http://www.youtube.com/watch?v=5KKBTcNm ... re=related
Predlansko leto sem prvič v živo videl kako deluje na enem Amelu na boji v Panteri in sem bil takoj navdušen.
Bom kar naročil pri kakšnem jadrarju naj mi ga izdelajo.
Lp Edo
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 2 gosta