Lep pozdrav,
Matej
Komarji in podoben mrčes ...
Moderatorji: moderator2, cibro, moderator
-
matejofski
- Viceadmiral
- Prispevkov: 505
- Pridružen: So Jul 24, 2010 18:55
Komarji in podoben mrčes ...
Nekaj časa nazaj se spomnim so neki Raid ali Off ali nekaj podobnega reklamirali po TV, ki je bil na baterije - pa tega nisem letos nikjer našel več ... Ve mogoče kdo za kaj podobnega ali pa za 12 V zadeve, ki učinkovito v poletnih večerih odgjanjajo komarje in preprečujejo pike na karseda eleganten in energetsko čimmanj potraten način?
Lep pozdrav,
Matej
Lep pozdrav,
Matej
igorb napisal/-a:bazilika v lončku, deluje brez baterij,njen vonj odganja mrčes,res je da kakšen res trdoživ komar ostane
Tudi lavandl (sivka) deluje zelo učinkovito. Drugače pa 100% rešitve NI!
Vse kreme, dišeče (smrdeče) sveče, razni električni pripomočki samo bolj ali manj preganjajo komarje. Lažje je stvar obvladljiva v zaprtih prostorih, kot na odprtem.
Proti osam in komarjem - DELUJE
In tako smo lepo sedeli ob večerji pri Panino-tu (Ilovik) ko so okoli nas začele zelo nadležno letati ose in komarji. Se jim malo otepamo....in gazdarica se opraviči in hitro othiti v kuhinjo. Ven je prinesla neko zadevo v skodelici in katere se je kadilo. Vprašam kaj je to in mi pravi, da je navadna KAVA!!!. Kava - prižge se jo z vžigalnikom in nato tli. Ne boste verjeli toda v hipu ni bilo okli nas nobene ose ali komarja. Prisežem 
Sem naslednji dan na Unijah tudi sam zvečer preizkusil zadevo - deluje. Ampak pozor - zadeva kar razvije temeraturo in zato je dobro, da posodico položite na kakšno kuhinjsko desko ali kaj podobnega.
Že kar nekaj let se potepam po Jadranu pa kaj takšnega nisem še nikoli zasledil. V pogovoru mi je tudi gazdarica dejala, da je že kar nekaj let na svetu in je za recept prviš slišala pred 2 leti, ko je bila doma v dalmaciji.
Sem naslednji dan na Unijah tudi sam zvečer preizkusil zadevo - deluje. Ampak pozor - zadeva kar razvije temeraturo in zato je dobro, da posodico položite na kakšno kuhinjsko desko ali kaj podobnega.
Že kar nekaj let se potepam po Jadranu pa kaj takšnega nisem še nikoli zasledil. V pogovoru mi je tudi gazdarica dejala, da je že kar nekaj let na svetu in je za recept prviš slišala pred 2 leti, ko je bila doma v dalmaciji.
Pomagajo (pa ne se smejat - to sem prebral v Delovi prilogi Znanost pred kratkim), smrdljivi štumfi (nogavice) 
. Ampak ne tako, da odganjajo komarje, na kar bi človek najprej pomislil, ampak tako, da jih privlačijo 
To so pogruntali v Afriki. Skratka, štumfe dajo nekam stran od kolib, da se zberejo komarji in jih nato zaprašijo z nečem, da jih sterilizirajo. In zadeva deluje. Zdaj so že začeli delat "umetni" smrad štumfov, da pospešijo zadevo.
Če ne verjamete, probajte. Če si seveda upate
No, jaz nisem, ker se ne upam
. Ampak ne tako, da odganjajo komarje, na kar bi človek najprej pomislil, ampak tako, da jih privlačijo
To so pogruntali v Afriki. Skratka, štumfe dajo nekam stran od kolib, da se zberejo komarji in jih nato zaprašijo z nečem, da jih sterilizirajo. In zadeva deluje. Zdaj so že začeli delat "umetni" smrad štumfov, da pospešijo zadevo.
Če ne verjamete, probajte. Če si seveda upate
No, jaz nisem, ker se ne upam
Living well is the best revenge
https://www.facebook.com/NotaBeneSailing/
https://www.facebook.com/NotaBeneSailing/
-
matejofski
- Viceadmiral
- Prispevkov: 505
- Pridružen: So Jul 24, 2010 18:55
Tu smo že debatirali o tem:
http://www.morjeplovec.net/forum/viewto ... light=vape
Pomaga tudi pelargonija, vejica citronske melise ali eterično olje limonske trave. Verjetno je te žavbe težko dobit. Pobrskaj po netu.
Če pa mrčes že piči pa pomaga natiranje s hrenom ali peteršiljem ter obkladki stolčene čebule.
Edo, na rjuharski barki sredi poletja težko najdeš smrdljive štumfe.
http://www.morjeplovec.net/forum/viewto ... light=vape
Pomaga tudi pelargonija, vejica citronske melise ali eterično olje limonske trave. Verjetno je te žavbe težko dobit. Pobrskaj po netu.
Če pa mrčes že piči pa pomaga natiranje s hrenom ali peteršiljem ter obkladki stolčene čebule.
Edo, na rjuharski barki sredi poletja težko najdeš smrdljive štumfe.
"Dobrega štromarja zruka samo slab šnops":)
No to sem tudi jaz razmišljal, da obstaja tisti grelec, ki ga ima Raid in podobni za na 230V tudi v obliki za 12V, ki bi ga rabili navtiki, pa kamionarji, avtodomarji in podobni...
Zadeva je učinkovita v barki, jaz sem letos kar nekajkrat laufal inverter 1,5kW celo noč. Moj inverter ima porabo v mirovanju okrog 0,6 A, grelec v napravici pa popapca 5W, skupaj sem imel čez noč tako okrog 1A stalne porabe. Niti ni veliko, vendar brezveze... Če ni napravice, potem bom čez zimo eno predelal sam. Grelec je zalit v kos keramike, skoplješ ga ven in narediš ekvivalent iz uporovne žice z upornostjo okrog 30 ohm in bo ravno prav na 12V...
Zadeva je učinkovita v barki, jaz sem letos kar nekajkrat laufal inverter 1,5kW celo noč. Moj inverter ima porabo v mirovanju okrog 0,6 A, grelec v napravici pa popapca 5W, skupaj sem imel čez noč tako okrog 1A stalne porabe. Niti ni veliko, vendar brezveze... Če ni napravice, potem bom čez zimo eno predelal sam. Grelec je zalit v kos keramike, skoplješ ga ven in narediš ekvivalent iz uporovne žice z upornostjo okrog 30 ohm in bo ravno prav na 12V...
-
matejofski
- Viceadmiral
- Prispevkov: 505
- Pridružen: So Jul 24, 2010 18:55
admin napisal/-a:No to sem tudi jaz razmišljal, da obstaja tisti grelec, ki ga ima Raid in podobni za na 230V tudi v obliki za 12V, ki bi ga rabili navtiki, pa kamionarji, avtodomarji in podobni...
Zadeva je učinkovita v barki, jaz sem letos kar nekajkrat laufal inverter 1,5kW celo noč. Moj inverter ima porabo v mirovanju okrog 0,6 A, grelec v napravici pa popapca 5W, skupaj sem imel čez noč tako okrog 1A stalne porabe. Niti ni veliko, vendar brezveze... Če ni napravice, potem bom čez zimo eno predelal sam. Grelec je zalit v kos keramike, skoplješ ga ven in narediš ekvivalent iz uporovne žice z upornostjo okrog 30 ohm in bo ravno prav na 12V...
Evo ga tržno nišo
.
Tale članek je pa iz časopisa DELO.
Zakaj mene komarji pikajo, tebe pa ne?
Komarje v Sloveniji raziskuje ena sama znanstvenica: Katja Kalan z Univerze na Primorskem.
Alenka Zgonik, Panorama
sob, 24.09.2011, 11:05
»Ko smo med študijem delali terenske vaje, zmeraj ista skupina petih študentov, smo bili na Ljubljanskem barju štirje popolnoma popikani od komarjev, peta pa nič. Ko smo šli na Pokljuko, so pikali kolegico, štirje pa sploh nismo vedeli, da so tam komarji... Načelno velja, da jih privlačijo izdihani ogljikov dioksid, toplo telo in izločki kože. Kaj natančno je snov, ki odloča, katera vrsta komarjev bo šla na katerega človeka, ni znano. Tisti, ki bo to razvozlal in patentiral, bo obogatel, ker bodo to spoznanje lahko uporabili v repelentih.« Tako je entomolog dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije odgovoril na vprašanje, zakaj nekatere ljudi komarji pikajo, drugih pa ne. Vsaka vrsta komarjev ima svojo ekologijo: od 30 do 40 vrst, kolikor naj bi jih bilo po ocenah v Sloveniji, ima prav toliko različnih življenjskih ciklov, vsaka vrsta je edinstvena in se drugače znajde v okolju. V Sloveniji je pri proučevanju komarjev največ naredila dr. Danica Tovornik pred 50. leti, ko je bila zaposlena na Inštitutu za varovanje zdravja. Po njeni upokojitvi je nastala praznina, ki jo zdaj prekinja edina raziskovalka na tem področju Katja Kalan. Pred dvema letoma je diplomirala iz razširjenosti in pojavljanja tigrastega komarja v Sloveniji, je povedal Tomi Trilar.
Pikajo samo oplojene samice
Znanih je okoli 3500 vrst komarjev, od katerih jih tri četrtine živi v tropih in subtropih. Bolj ko se oddaljujemo od tropskih krajev, bolj se število vrst zmanjšuje, najmanj jih je na arktičnem območju. V Evropi jih živi okoli 120 vrst. Točno število vrst za Slovenijo še ni znano, verjetno je od 30 do 40. Samci in samice se prehranjujejo s cvetnim nektarjem, sadnimi sokovi in raznimi oslajenimi tekočinami. Tako dobijo sladkor, ki je osnovni vir energije za vsakdanje energetske potrebe. Samice večine vrst se po oploditvi dodatno hranijo še s krvjo, da dobijo beljakovine, ki jih potrebujejo za tvorbo in razvoj jajčec. S krvjo se torej hranijo samo samice, ne pa tudi samci. Samice peščice vrst (iz rodu Toxorhyncites) pa ne potrebujejo krvnega obroka za razvoj jajčec. Vsaka samica večkrat odlaga jajčeca, za vsak nov cikel pa potrebuje nov krvni obrok. Takole podatke o komarjih niza Katja Kalan, mlada znanstvenica z Univerze na Primorskem. Zdaj spremlja velikost populacije tigrastega komarja v Sloveniji: »Če hočemo pripraviti učinkovit sistem za zatiranje komarjev, moramo vedeti, kdaj in kje je komarjev največ in kje manj, da se ob morebitnem izbruhu bolezni osredotočimo na najbolj ogrožena območja.« V doktorski nalogi namerava popisati čim več vrst, ne le tigrastega komarja, da bi dobili čim bolj natančen seznam za Slovenijo.
Različne vrste komarjev se hranijo na različnih gostiteljih – od živali s stalno telesno temperaturo (ptic in sesalcev) do živali z nestalno (plazilcev in dvoživk). Človek je prva tarča za le malo vrst komarjev. Ti se hranijo ob različnem času, večinoma ponoči, nekaj jih je aktivnih tudi podnevi. Iščoč gostitelja preletijo različne razdalje, večina pa od 1,5 do pet kilometrov. »Komarjeva samica najprej (že na razdalji 35 metrov od gostitelja) zazna izdihani ogljikov dioksid žrtve in leti proti njegovem viru. Ko se mu bolj približa, jo privabita še njegov vonj in toplota. Šele v neposredni bližini se orientirajo z vidom in zaznajo obliko, gibanje, jakost svetlobe, kontrast in barve. Najmanj jih privlačita rumena in bela barva. Nočne vrste komarjev luč ponoči privlači, a ne tako kot druge žuželke. Nekoliko že pomaga, če ugašamo luči, a vsem komarjem s tem ne bomo preprečili vstopa v hišo. Zapiranje oken in vrat vsekakor pomaga, lahko pa na okna in vrata namestimo komarnike, saj nas komarji, ko spimo, brez težav najdejo tudi v temi. Privablja jih tudi zračna vlaga, je razložila Katja Kalan.
Komarjem so entomologi že od nekdaj namenjali več pozornosti kot drugim žuželkam, saj so prenašalci številnih patogenov in parazitov, ki lahko povzročajo hude bolezni: malarijo (komarji mrzličarji iz rodu Anopheles), mrzlico denga in rumeno mrzlico (Aedes aegypti), mrzlico čikungunja, mrzlico Zahodnega Nila, različne encefalitise ali filarioze pri ljudeh ter živalih.
Poleg vpliva na zdravje imajo tudi velik socio-ekonomski in politični vpliv, saj so epidemije in pandemije bolezni ogrozile cele imperije, na primer grškega in rimskega. Malarija je bila glavni problem v zadnjih letih rimskega imperija, poudarja Katja Kalan. »Še zmeraj je najpomembnejša vektorska bolezen. Pojavlja se v več kot sto državah v tropih, vsako leto je okoli 300 milijonov okužb in več kot milijon smrtnih primerov, predvsem pri otrocih, starih do pet let. Veliko umrlih, bolniški dopusti, stroški zdravljenja in zatiranja bolezni imajo velikanski socio-ekonomski vpliv. Samo v Afriki naj bi porabili dve milijardi dolarjev na leto za zatiranje malarije. V Evropi poročajo o malariji z nekaterih grških otokov, ki jo prenaša komar iz rodu Anopheles. Ta je pri nas normalno razširjen, malarije pa nimamo,« pravi dr. Trilar.
Tigrasti komar je za človeka pomemben kot prenašalec virusov, predvsem virusov mrzlice denga in čikungunja. Po pomembnosti je na drugem mestu kot prenašalec virusov denga, takoj za vrsto Aedes aegypti. Čikungunja, bolezen sklepov, ki ji v Afriki, od koder izvira, pravijo »bolezen, ki človeka upogne«, se večinoma pojavlja v tropskem pasu, a je izbruhnila tudi že v Italiji – leta 2007 se je virus z obolelega turista iz južne Indije prenesel na 334 prebivalcev Emilie Romagne (okužbo so z molekularnimi metodami dokazali pri 204 ljudeh). To je bil prvi pojav te bolezni zunaj tropskega območja. Poleg virusov prenašajo tigrasti komarji in druge vrste tudi parazite, ki povzročajo obolenja pri živalih, npr. pasjo srčno glisto. Ta je razširjena predvsem na obalnem območju, veterinarji pa poročajo o vse pogostejših primerih tudi v drugih delih države. Pred srčno glisto lahko pse zaščitimo, o tem pa naj se ljudje posvetujejo z veterinarji, svetuje Katja Kalan in dodaja, da komarji niso zmožni prenosa virusa HIV.
Škropiti le, ko gre za življenje
Boj proti komarjem je treba skrbno načrtovati in upoštevati vse morebitne vplive ukrepov na okolje, da se ne bo ponovila katastrofa, kakršno je kot ukrep proti malariji po drugi svetovni vojni povzročilo množično zatiranje komarjev z DDT. Komarji so kmalu razvili odpornost na to kemikalijo, ki je škodljivo vplivala na preostalo biodiverziteto. Pri uporabi vsakega insekticida je treba najprej poznati biologijo vrste, ki jo želimo zatirati, ter učinke insekticida na druge vrste. Pred leti, ko je v Italiji izbruhnila čikungunja, se je na Inštitutu za varovanje zdravja sestala posebna skupina, ki je proučila možnosti izbruha bolezni pri nas in ukrepe. Takrat so se odločili, da bo škropljenje z insekticidi v Sloveniji skrajen ukrep v primeru izbruha bolezni. »Škropljenje je izhod le v skrajni sili, ko gre za življenje!« je tudi Trilarjevo stališče. »S škropljenjem pomorimo večino komarske populacije, a zaradi genetske pestrosti jih je nekaj odpornih in ti preživijo. V ugodnih razmerah se zelo hitro znova namnožijo. Ker je populacija odpornejša, zvišamo odmerek insekticida in znova selekcioniramo komarje, ki so odporni – vse do trenutka, ko odmerka insekticida ne smemo več zviševati. Tako vzgojimo komarja, ki je odporen proti insekticidu. Podobno se dogaja v primeru uporabe antibiotikov,« pojasnjuje Trilar.
Preprostejši način omogočajo larvicidi, sredstva, ki prizadenejo ličinke. Tak je BTI (Bacillus thuringiensis israeliensis); danes se uporabljajo izvlečki iz te bakterije. Njegova prednost je, da učinkuje na dvokrilce: komarje, muhe, na druge organizme pa ima majhen učinek. Z njim škropijo vodne površine, ko se na liter vode pojavi določeno število ličink. Za tigrastega komarja pa takšen ukrep ni uporaben, ker živi v majhnih lužicah: v odpadnih gumah, v svečah po pokopališčih... »Zato je dobro poskrbeti, da v okolici hiš in na njivah nimamo vode, ki bi stala več kot en teden, saj se v tem času iz jajčec že lahko izležejo odrasli komarji. Problem je, da BTI v Sloveniji ni registriran, kakor je v Nemčiji, Italiji..., zato njegova uporaba ni zakonita,« pravi dr. Trilar, razmišljujoč o ukrepih, ki bi obvarovali kraje, kjer se komarji čezmerno množijo in nadlegujejo prebivalce. Takšna sta Rateče nad Kranjsko Goro in Radensko polje, kjer se je s spremenjenim načinom gospodarjenja porušilo naravno ravnovesje, zato se zdaj množično pojavlja močvirna vrsta komarja Culex vexans (ki za zdaj v Evropi ne prenaša nobene bolezni). Ljudje so dolgo živeli tradicionalno, kosili površine, pasli, zdaj pa so se zarasle in komarji so se neznosno namnožili.
Seveda imajo komarji tudi veliko naravnih sovražnikov in pomembno mesto v prehranjevalni verigi. Ličinke komarjev so vsepovsod, kjer živijo, od najmanjše lužice do jezer, do slanišč, pomemben vir hrane ribam, pticam in dvoživkam. Pa tudi sicer so koristni: brez njih bi tundra ne preživela, tam so namreč edini opraševalci.
Pa še link
http://www.delo.si/druzba/panorama/zaka ... pa-ne.html
Tale članek je pa iz časopisa DELO.
Zakaj mene komarji pikajo, tebe pa ne?
Komarje v Sloveniji raziskuje ena sama znanstvenica: Katja Kalan z Univerze na Primorskem.
Alenka Zgonik, Panorama
sob, 24.09.2011, 11:05
»Ko smo med študijem delali terenske vaje, zmeraj ista skupina petih študentov, smo bili na Ljubljanskem barju štirje popolnoma popikani od komarjev, peta pa nič. Ko smo šli na Pokljuko, so pikali kolegico, štirje pa sploh nismo vedeli, da so tam komarji... Načelno velja, da jih privlačijo izdihani ogljikov dioksid, toplo telo in izločki kože. Kaj natančno je snov, ki odloča, katera vrsta komarjev bo šla na katerega človeka, ni znano. Tisti, ki bo to razvozlal in patentiral, bo obogatel, ker bodo to spoznanje lahko uporabili v repelentih.« Tako je entomolog dr. Tomi Trilar iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije odgovoril na vprašanje, zakaj nekatere ljudi komarji pikajo, drugih pa ne. Vsaka vrsta komarjev ima svojo ekologijo: od 30 do 40 vrst, kolikor naj bi jih bilo po ocenah v Sloveniji, ima prav toliko različnih življenjskih ciklov, vsaka vrsta je edinstvena in se drugače znajde v okolju. V Sloveniji je pri proučevanju komarjev največ naredila dr. Danica Tovornik pred 50. leti, ko je bila zaposlena na Inštitutu za varovanje zdravja. Po njeni upokojitvi je nastala praznina, ki jo zdaj prekinja edina raziskovalka na tem področju Katja Kalan. Pred dvema letoma je diplomirala iz razširjenosti in pojavljanja tigrastega komarja v Sloveniji, je povedal Tomi Trilar.
Pikajo samo oplojene samice
Znanih je okoli 3500 vrst komarjev, od katerih jih tri četrtine živi v tropih in subtropih. Bolj ko se oddaljujemo od tropskih krajev, bolj se število vrst zmanjšuje, najmanj jih je na arktičnem območju. V Evropi jih živi okoli 120 vrst. Točno število vrst za Slovenijo še ni znano, verjetno je od 30 do 40. Samci in samice se prehranjujejo s cvetnim nektarjem, sadnimi sokovi in raznimi oslajenimi tekočinami. Tako dobijo sladkor, ki je osnovni vir energije za vsakdanje energetske potrebe. Samice večine vrst se po oploditvi dodatno hranijo še s krvjo, da dobijo beljakovine, ki jih potrebujejo za tvorbo in razvoj jajčec. S krvjo se torej hranijo samo samice, ne pa tudi samci. Samice peščice vrst (iz rodu Toxorhyncites) pa ne potrebujejo krvnega obroka za razvoj jajčec. Vsaka samica večkrat odlaga jajčeca, za vsak nov cikel pa potrebuje nov krvni obrok. Takole podatke o komarjih niza Katja Kalan, mlada znanstvenica z Univerze na Primorskem. Zdaj spremlja velikost populacije tigrastega komarja v Sloveniji: »Če hočemo pripraviti učinkovit sistem za zatiranje komarjev, moramo vedeti, kdaj in kje je komarjev največ in kje manj, da se ob morebitnem izbruhu bolezni osredotočimo na najbolj ogrožena območja.« V doktorski nalogi namerava popisati čim več vrst, ne le tigrastega komarja, da bi dobili čim bolj natančen seznam za Slovenijo.
Različne vrste komarjev se hranijo na različnih gostiteljih – od živali s stalno telesno temperaturo (ptic in sesalcev) do živali z nestalno (plazilcev in dvoživk). Človek je prva tarča za le malo vrst komarjev. Ti se hranijo ob različnem času, večinoma ponoči, nekaj jih je aktivnih tudi podnevi. Iščoč gostitelja preletijo različne razdalje, večina pa od 1,5 do pet kilometrov. »Komarjeva samica najprej (že na razdalji 35 metrov od gostitelja) zazna izdihani ogljikov dioksid žrtve in leti proti njegovem viru. Ko se mu bolj približa, jo privabita še njegov vonj in toplota. Šele v neposredni bližini se orientirajo z vidom in zaznajo obliko, gibanje, jakost svetlobe, kontrast in barve. Najmanj jih privlačita rumena in bela barva. Nočne vrste komarjev luč ponoči privlači, a ne tako kot druge žuželke. Nekoliko že pomaga, če ugašamo luči, a vsem komarjem s tem ne bomo preprečili vstopa v hišo. Zapiranje oken in vrat vsekakor pomaga, lahko pa na okna in vrata namestimo komarnike, saj nas komarji, ko spimo, brez težav najdejo tudi v temi. Privablja jih tudi zračna vlaga, je razložila Katja Kalan.
Komarjem so entomologi že od nekdaj namenjali več pozornosti kot drugim žuželkam, saj so prenašalci številnih patogenov in parazitov, ki lahko povzročajo hude bolezni: malarijo (komarji mrzličarji iz rodu Anopheles), mrzlico denga in rumeno mrzlico (Aedes aegypti), mrzlico čikungunja, mrzlico Zahodnega Nila, različne encefalitise ali filarioze pri ljudeh ter živalih.
Poleg vpliva na zdravje imajo tudi velik socio-ekonomski in politični vpliv, saj so epidemije in pandemije bolezni ogrozile cele imperije, na primer grškega in rimskega. Malarija je bila glavni problem v zadnjih letih rimskega imperija, poudarja Katja Kalan. »Še zmeraj je najpomembnejša vektorska bolezen. Pojavlja se v več kot sto državah v tropih, vsako leto je okoli 300 milijonov okužb in več kot milijon smrtnih primerov, predvsem pri otrocih, starih do pet let. Veliko umrlih, bolniški dopusti, stroški zdravljenja in zatiranja bolezni imajo velikanski socio-ekonomski vpliv. Samo v Afriki naj bi porabili dve milijardi dolarjev na leto za zatiranje malarije. V Evropi poročajo o malariji z nekaterih grških otokov, ki jo prenaša komar iz rodu Anopheles. Ta je pri nas normalno razširjen, malarije pa nimamo,« pravi dr. Trilar.
Tigrasti komar je za človeka pomemben kot prenašalec virusov, predvsem virusov mrzlice denga in čikungunja. Po pomembnosti je na drugem mestu kot prenašalec virusov denga, takoj za vrsto Aedes aegypti. Čikungunja, bolezen sklepov, ki ji v Afriki, od koder izvira, pravijo »bolezen, ki človeka upogne«, se večinoma pojavlja v tropskem pasu, a je izbruhnila tudi že v Italiji – leta 2007 se je virus z obolelega turista iz južne Indije prenesel na 334 prebivalcev Emilie Romagne (okužbo so z molekularnimi metodami dokazali pri 204 ljudeh). To je bil prvi pojav te bolezni zunaj tropskega območja. Poleg virusov prenašajo tigrasti komarji in druge vrste tudi parazite, ki povzročajo obolenja pri živalih, npr. pasjo srčno glisto. Ta je razširjena predvsem na obalnem območju, veterinarji pa poročajo o vse pogostejših primerih tudi v drugih delih države. Pred srčno glisto lahko pse zaščitimo, o tem pa naj se ljudje posvetujejo z veterinarji, svetuje Katja Kalan in dodaja, da komarji niso zmožni prenosa virusa HIV.
Škropiti le, ko gre za življenje
Boj proti komarjem je treba skrbno načrtovati in upoštevati vse morebitne vplive ukrepov na okolje, da se ne bo ponovila katastrofa, kakršno je kot ukrep proti malariji po drugi svetovni vojni povzročilo množično zatiranje komarjev z DDT. Komarji so kmalu razvili odpornost na to kemikalijo, ki je škodljivo vplivala na preostalo biodiverziteto. Pri uporabi vsakega insekticida je treba najprej poznati biologijo vrste, ki jo želimo zatirati, ter učinke insekticida na druge vrste. Pred leti, ko je v Italiji izbruhnila čikungunja, se je na Inštitutu za varovanje zdravja sestala posebna skupina, ki je proučila možnosti izbruha bolezni pri nas in ukrepe. Takrat so se odločili, da bo škropljenje z insekticidi v Sloveniji skrajen ukrep v primeru izbruha bolezni. »Škropljenje je izhod le v skrajni sili, ko gre za življenje!« je tudi Trilarjevo stališče. »S škropljenjem pomorimo večino komarske populacije, a zaradi genetske pestrosti jih je nekaj odpornih in ti preživijo. V ugodnih razmerah se zelo hitro znova namnožijo. Ker je populacija odpornejša, zvišamo odmerek insekticida in znova selekcioniramo komarje, ki so odporni – vse do trenutka, ko odmerka insekticida ne smemo več zviševati. Tako vzgojimo komarja, ki je odporen proti insekticidu. Podobno se dogaja v primeru uporabe antibiotikov,« pojasnjuje Trilar.
Preprostejši način omogočajo larvicidi, sredstva, ki prizadenejo ličinke. Tak je BTI (Bacillus thuringiensis israeliensis); danes se uporabljajo izvlečki iz te bakterije. Njegova prednost je, da učinkuje na dvokrilce: komarje, muhe, na druge organizme pa ima majhen učinek. Z njim škropijo vodne površine, ko se na liter vode pojavi določeno število ličink. Za tigrastega komarja pa takšen ukrep ni uporaben, ker živi v majhnih lužicah: v odpadnih gumah, v svečah po pokopališčih... »Zato je dobro poskrbeti, da v okolici hiš in na njivah nimamo vode, ki bi stala več kot en teden, saj se v tem času iz jajčec že lahko izležejo odrasli komarji. Problem je, da BTI v Sloveniji ni registriran, kakor je v Nemčiji, Italiji..., zato njegova uporaba ni zakonita,« pravi dr. Trilar, razmišljujoč o ukrepih, ki bi obvarovali kraje, kjer se komarji čezmerno množijo in nadlegujejo prebivalce. Takšna sta Rateče nad Kranjsko Goro in Radensko polje, kjer se je s spremenjenim načinom gospodarjenja porušilo naravno ravnovesje, zato se zdaj množično pojavlja močvirna vrsta komarja Culex vexans (ki za zdaj v Evropi ne prenaša nobene bolezni). Ljudje so dolgo živeli tradicionalno, kosili površine, pasli, zdaj pa so se zarasle in komarji so se neznosno namnožili.
Seveda imajo komarji tudi veliko naravnih sovražnikov in pomembno mesto v prehranjevalni verigi. Ličinke komarjev so vsepovsod, kjer živijo, od najmanjše lužice do jezer, do slanišč, pomemben vir hrane ribam, pticam in dvoživkam. Pa tudi sicer so koristni: brez njih bi tundra ne preživela, tam so namreč edini opraševalci.
Pa še link
http://www.delo.si/druzba/panorama/zaka ... pa-ne.html
pajer 1
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Kdor misli, da ne zna molit, naj gre na morje!
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 8 gostov