Če je skupno težišče obremenjene prikolice dovolj (pre)visoko in skupna masa prikolice v primerjavi z maso vlečnega vozila dovolj velika, to pri pospeševanju in/ali vzpenjanju v klanec znatno privzdiguje rudo prikolice in s tem razbremenjuje zadnja kolesa vlečnega vozila, kar zlasti pri zadnjem pogonu poveča verjetnost, da zdrsnejo zadnja kolesa. Če se to zgodi, je 'vprega' v stiku s podlago le sprednjimi kolesi vlečnega kolesa in kolesi prikolice, da pa vlečno vozilo uboga volan, kadar kaj zdrsne, morata biti v stiku s podlago najmanj eno sprednje in najmanj eno zadnje kolo, kar tedaj ni izpolnjeno in 'vprega' ne uboga več voznika.
Pri zaviranju in vožnji po klancu navzdol pa ista reč zabija v tla zadnja kolesa in razbremenjuje - privzdiguje - prednja kolesa vlečnega vozila, kar povzroča (lahko velike) težave s sledenjem vlečnega vozila kolesom oziroma volanu, saj so sprednja kolesa pri zaviranju hkrati razbremenjena in zavrta, poleg tega da so v ovinku še obrnjena v zavoj, in spet zlahka zdrsnejo...
Predstavljajmo si spodnjo sliko z višjo prikolico, na kateri je tudi težišče znatno višje (recimo nad narisanim, v višini vrha narisanega obrisa prikolice). Potem še v mislih zasučimo to sliko tako, da dobimo vozilo z nosom po klancu navzdol, nato temu dodajmo še sile zaradi zaviranja, kar še poveča pritisk na zadnjo os in še bolj razbremeni prvo, potem pa k temu še sile zaradi morebitnega zavijanja v ovinku...
Tale slika kaže statično obremenitev v ravnini s potegom priklopne krogle navzgor, med tem ko jaz pišem o klancu in zaviranju, torej poleg 'statičnih' še o spremenljivih in sunkovitih silah, ampak za predstavo kaj skušam opisati zgoraj bi moralo vseeno priti prav. Na povezavi pod sliko je sicer odličen avstralski prispevek o vplivih različne razporeditve mas na sile in obnašanje vozila, tudi kako razporeditev mase vpliva na 'nemirnost' prikolice in kaj se lahko tam ukrene, ampak tudi za moj primer kaže da bi moral sam narisati skice, pa nimam pri roko primernega programa. Oba opisana pojava sta izražena že, če je zaviranje blago, hitrost majhna in trenje med podlago in pnevmatikami dobro, vendar je tedaj še mogoče kaj popravljati, imaš pa slabe in čudne občutke... Če sovpade več teh dejavnikov in pri zaviranju v sili pa morda še v neugodnih vremenskih razmerah (mastna cesta/dež/sneg/...) se pa taka 'kompozicija' zlahka zavozla v presto ali kaj podobnega in tedaj ne želiš biti niti v bližini, kaj šele v njej.
Vprašanje je tudi, ali je ABS - če ga vlečno vozilo ima - sprogramiran in stestiran tudi za take okoliščine, ali pa je to izven parametrov in potem morda še ABS naredi kaj nepričakovanega. Kdo pozna to plat?
Practical motoring - in kaj vpliva in kaj je treba imeti v mislih pri vožnji težke prikolice (obremenitve zadnje osi zaradi pritiska na vlečno kljuko, razbremenitev sprednjih koles - ne zajame pa še klanca ter pospeševanja in zaviranja)
Trailer towing problems - udi nekaj razlogov za neposlušno prikolico in kaj ukreniti, da bo poslušnejša
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...