Razsoljevalnik

[alesjo]

Na dopustu ne spijem vode nič, je drugih dobrot dovolj, vede največ v pivu, drugače sem bolj na vinčku

To pa imaš prav, tako, da bo treba v barko poleg tanka vode in goriva vgradit še birratank in winotank

[NOVI FOSIL]

Pozdravljeni, evo še moje mnenje...
Najprej naj povem da razsoljevalec na svoji barki imam le po naključju ker je bil že nameščen ko smo jo kupili. Brez dvoma se preživi brez njega, a sedaj ko ga imamo je zadeva odlična. Smo družinica z dvema majhnima otrokoma, žena ima dolge lase, pa še vsi se radi tuširamo, barka pa ima 180l velik rezervar vode.
Na dopustu smo totalno neprilagojeni in asocialni, kar pomeni, da v treh tednih največkrat ne gremo v marino nikoli, nakupe pa opravljamo po manjših mestih in lučicah s pomočja byboat-a.
Prva stvar, ko sem barko kupoval sem prejšnjega lastnika povprašal po kvaliteti vode itd, in dejal mi je, da dejansko on to vodo dela prav za pitje, ker je veliko bolj čista od vodovoda, kar mu verjamem, kajti možakar je bil iz medicinske stroke in je dal vodo preverjat v službi v laboratorij. Dejatvo je, da je ta voda bolj "bleda", a za pranje, umivanje, kuho kave, čaja, in testenin je pa odlična. Za samo pitje je pa res brez okusa, a bodimo realni koliko same vode se pa spije? Otroci jo pijejo pomešano s sokovi, mi pa z malvazijo.. za tisto res samo pravo pitje vode smo pa vsi tako in tako že sedaj na plastenkah in ne na vodi iz rezervarja...
Naš wattermaker porabi nekje do 10A, tako da ga vžgemo predvidoma vsakih par dni za dve, tri ure in to med jadranjem v opoldanskem času, in takrat nam zdrži bilanca po zahvali panelom(zahvala gre NT-ju) tudi ob prižganem AP.... Je pa načeloma tako, da vodo delate v čistejših vodah (po navodilih vsaj 10 milj od obale) in ne po zalivih in na sidriščih kjer ste poleg barke ki po možnosti nima niti črnega tanka...
V glavnem ja, gre brez njega, tudi pri nas je šlo, a z njim je dopust veliko bolj umirjen, kajti tudi mi imamo nafte ponavadi en rezervar za celo leto, elektrike za izvoz, velik manjko je pa seveda bila voda, zaradi katere je bilo potrebno včasih prilagajati rute, ter iskati priveze itd...
Kar se pa tiče ekonomične opravičenosti nakupa, je pa tako kot vse v navtiki - načeloma se ne splača, sam ga še nebi imel, če nebi bil v ceni barke, a ne splačajo se tudi ne tisti vsi inox nosilca, pa celice, pa inverterji, pa supi, pa, pa .... navsezadnje kako pa opravičite sto in več tisoč evrov vredne barke za tri tedne dopusta?
Če bi gledali skozi ekonomijo, bi se vsi v kia-h peljai na last minute all inclusive Jerbo.....prvi teden septembra seveda...

pa lep pozdrav!

Borro točno tako.
Vsi ki ukvarjajo z navtiko in pri tem želijo šparati z gorivom, vodo in drugimi rečmi nas smo obremenjuje in nas prikrajša za užitke katera navtika nudi.

[heron]

Heron kdaj delaš vodo,takrat ko jo zmanjka ali dotočiš,da je rezervoar poln.

Kako zanesljive so te naprave.Koliko je možnosti.da odpove sredi oceana.

Z vodo imam enake težave kot NT.Po drugi strani,bi pa rad počasi opremil barko za daljše življenje na njej in ,če bo vse ok tudi za daljše razdalje.

Heron ima 3 rezervoarje za vodo: cca 185 + 185 + 230 = 600l.

Na daljše pasaže vedno štartam s polnimi rezervoarji. V tista dva pod podnom salona (2 x 180) dam notri ene kaplice, ki vodo obdržijo pitno nekaj mesecev. Med pasažo uporabljamo vodo iz enke (230 l pod posteljo v premcu). Ko jo porabimo kakih 50 do 100l startam watermaker (ko je sonce) in nafilam enko do roba.
Tako imamo ves čas plovbe 500l vode, kar pomeni: če se razsoljevalnik pokvari prilagodimo režim porabe vode temu koliko imamo še do cilja.
S 500l lahko 5 članska posadka zdrži zelo dolgo.
Watermaker zame na pasaži ni nujen kos opreme ampak dodatni luksuz.

Ko živim na barki proizvodnjo in porabo prilagajam razmeram - tako, da voda predolgo ne stoji, in da se ne usmradi.
To vodo uporabljam za vse: Za pitje (preko posebnega 3 sistemskega filtra), za tuširanje, za pranje perila, ...
V dveh letih, ko sem živel na barki praktično nisem natočil v barko zunanje vode.

Zanesljivost: Jaz sem vzel povsem ročni model (Spectra Cape Horn), ki ima že v zasnovi nekaj redundance (dver črpalki, . . . ) in je zelo enostaven - vse se vkljaplja in preklaplja ročno, torej ni veliko stvari, ki se lahko pokvarijo, če pa se jih zlahka popraviš z osnovnim znanjem elektrike in hidravlike. Meni je to ustrezalo, dokler sem bil ves čas na barki.
Ko sem prišel nazaj pa sem dal vgraditi avtomatiko. Sedaj je watermaker "pamenten" in sem sebe splakuje, ko je potrebno, tako da ga niti ne konzerviram čez zimo. Ga bo pa težje popravit, če crkne. Če mi gre vse narobe lahko še vedno odstranim vso elektroniko in električne preklopne ventile, sonde slanosti itd ter ga zaženem "na roke".

Moja uporaba barke se razlikuje od uporabe NT-ja. Zanj je verjetno smiselna vgradnja razsoljevalnika, saj preživi kar dolgo časa na zunanjih otokih daleč od matične luke in zastonj vode.
Jaz pa se pogosto vračam na Krk, kjer v domaći luki lahko brezplačno natočim vodo (600l), sicer pa grem nekajkrat na leto na pumpo - pa ne zato, ker bi mi zmanjkalo nafte, ampak zato, ker na tistih pumpah lahko natočiš nekaj malega goriva in ti potem dovolijo zastonj natočiti vodo.
Tako da v Jadranu jaz vodo delam iz morja bolj malo, saj na Krku Rabu in drugih velikih otokih severnega jadrana ni problem z vodo.

Nasvet za bodoče uporabnike razsoljevalnikov (izkušnje imam le iz svojega modela):
- če se le da nabavite takega, ki porabi malo energije (energy recovery pumps), razen, če imete el. generator.
- proizvodnja vode je dokaj glasna - mene na sidru to moti, zato svetujem vgradnjo nekam, kjer je stvar čimbolj zvočno izolirana. To velja predvsem za vse črpalke.
- ker je treba filtre redno menjavati in servisirati razmislite o tem - meni je profesionalec delal vgradnjo, a imam tisti filter, ki se najbolj pogosto odpira tako odročno postavljen, da vsakič preklinjam. Enkrat bom vse skupaj razdrl na prafaktorje in zložil skupaj na bolj smiselne lokacije.

Glede proizvodnje vode na sidriščih:
Fekalije po moje niso problem - recimo astronavti delajo pitno vodo celo iz urina in uporabljajo praktično enako membrano. Tudi v morju serjejo ribe in kiti, ne samo ljudje. Pridelana voda je vseeno čista in pitna. Seveda nikoli ne delam vode v kakih kalnih zaprtih zalivih, a to predvsem zato, da ni potrebno tako hitro menjati filtrov.
Problem so:
- nafta ali kakršnokoli drugo olje: tudi kreme za sončenje ali olje iz kuhinje - olje lahko resno poškoduje in trajno zamaši membrano, zato pazite, da ni kje olja takrat, ko delate vodo.
- mila in detergenti: spreminjajo površinsko napetost vode in lahko vplivajo tako na kakovost pridelane vode, kot na možnost, da se membrana uniči. Jaz pazim, da se na primer ne pomiva posode takrat, ko delamo vodo.
- klor: Klor trajno poškoduje membrano. Zako je treba paziti, da vedno splahujemo sistem z vodo, ki gre preko svežega (manj kot 6 mesecev mokrega) in dobrega ogljenega filtra.
- Pomankljivo splahovanje: če po uporabi sistema ne splahnemo z zadostno količino čiste vode se zaradi planktona in drugih organskih snovi v vodi sistem usmradi - predvsem cevi in filtri pred membrano. Potem imamo vodo z vonjem po gnilih jajcih, slabo delovanje in v zamašitev membrane.

Najboljše, kar lahko naredimo za vsoj watermaker pa je redna uporaba.

[Tex]

H2o, voda iz plastenk sploh ni zdrava, tudi o tem je že bila debata...

[H2O]

[Tex]

nevem, pobrskaj po temah, plastika izloča nek strup in zato se lahko ponoči svetiš

[H2O]

[Tex]

jaz ne pijem iz rezervarja za vodo

[NOVI FOSIL]

Kar se tiče kvalitete vode v plastenkah sem si dovolil povzeti članek pa naj ga vsak prebere in presodi v kaki plastiki je primerno shranjevati vodo.

PET plastenka vpliva na delovanje hormonov
Raziskava, ki je potekala v Nemčiji, je o plastenkah z oznako PET (polietilenteraftalat) razkrila šokantne ugotovitve. Prav te plastenke namreč sproščajo kemikalije, ki lahko negativno vplivajo na delovanje hormonskega sistema v človekovem telesu. Oznako plastenke običajno lahko najdete na etiketi ali pa na dnu. PET plastenka lahko sprosti estrogene komponente, katerih vpliv je lahko viden na primeru živali. Ribe, ki so živele v okolju s temi komponentami, so sčasoma spremenile spol, polži, ki so jih uporabili v zgoraj omenjeni raziskavi, pa so imeli po osmih tednih življenja v PET plastenki dvakrat več zarodkov od skupine polžev, ki je živela v drugih plastenkah.

Kaj pomenijo trikotniki s številko v sredini?
Trikotnik s številko v sredini pove, iz katerega materiala je plastenka narejena. Mase, ki ne sproščajo kemikalij v embalirano vodo, imajo v trikotniku oznako 2, 4, 5, označene pa so tudi z oznakami HDP, HDPE, LDPE ali PP.

Kakšne oznake ima nevarna plastika?
– 1 PET/PETE (polietilen tereftalat): To oznako vsebujejo plastenke, ki so namenjene enkratni uporabi. Pri njih obstaja nevarnost, da izpustijo potencialno nevarne snovi kot so antimon, acetaldehid, BPA in DEHA, zato se jih je najbolje izogibati. Omenjene snovi lahko zmotijo delovanje hormonov v telesu, spojina DEHA pa je na seznamu morebitno rakotvornih snovi.
– 3 PVC (polivinilklorid): Pri plastenkah s to oznako obstaja nevarnost, da se v vodo spustita dve strupeni kemikaliji (DEHP in bisfenol-A), ki motita delovanje endokrinov in hormonov.
– 6 PS (polistiren): Takšna oznaka pove, da obstaja nevarnost pred stirenom, snovjo, ki povzroča glavobole, omotičnost, utrujenost in zmedenost. Najpogosteje se ta vrsta plastike uporablja v kavnih skodelicah za enkratno uporabo in v embalažah hitre prehrane.
– 7 PC/PLA (polikarbonat): Plastenka s to oznako je najslabši izbor, saj je narejena s kemikalijo BPA. Večja izpostavljenost tej kemikaliji povečuje tveganje za sladkorno bolezen, hibe pri rojstvu, fibroide v materničnem tkivu, raka na prsih in pri moških za zmanjšano količino semenske tekočine ter raka na prostati. Ta vrsta plastike se uporablja v bidonih, pisarniških aparatih za vodo in celo plastenkah za dojenčke.

Katere snovi v plastenkah so bolj zdravju prijazne?
2 HDP ali HPDE (polietilen visoke gostote): Ta plastika, ki jo najdemo v plastenkah z mlekom, najtežje izpušča kemikalije v vsebino plastenke. Je delno prozorna ali pa povsem bele barve.
5 PP (polipropilen): Prav tako delno prozorna ali bela plastika, ki ne izpušča kemikalij, uporablja pa se večinoma pri lončkih za jogurt.

Kako ravnati s plastenkami?
– Če oceniš, da je plastenka v trgovini stala kar nekaj časa, te vode ne kupuj.
– Vedno preveri, ali ima embalirana voda vonj po plastiki. Tudi če je ta komajda zaznaven, te vode ne zaužij.
– Koncentracije nevarnih snovi v plastenkah se povečajo, če voda v njih stoji dlje časa in če je bila izpostavljena soncu ali svetlobi.
– Plastenk, ki so namenjene enkratni uporabi, ne uporabljaj večkrat.
– Plastenke vedno odvrzi v zabojnik, ki jim je namenjen, saj lahko razgradnja ene plastenke v naravi traja tudi več tisoč let.

[Daki]

Lepo si to povzel.
Plastenka je enostavna, pa tudi škodljiva, sploh če je izpostavljena višji temperaturi. Jaz, če se le da, uporabljam vodo iz pipe v steklenici (firma flaška).

[Marjan Tomki]

Iz česa je pa rezervoar za vodo?

Tega ne vem na pamet, lahko pa pogledam semle in v dokumentu poiščem razdelek "8.10. Vodohrani" (mislil sem, da bi moralo bi biti vodohrami, pa ni). Piše, da so obloga notranje površine praviloma keramične ploščice.

Kar zadeva cevje javnega vodovoda, smo (leta 1978 ali 1979, mislim) vkopavali cevi za vodovod s Ptujskega polja v Slovenske gorice. Tedaj so bile cevi alkatenske, torej plastične.

Alkaten je vrsta polietilena (PE) in material s takim tržnim imenom se še vedno uporablja za vodovodne cevi, kot kaže še zlasti tiste javnega omrežja. Niso vodovodne cevi le iz PE in tudi med PE in PE so razlike v velikosti molekul in njih razvejanosti in zamreženosti, iz česar že med temi sledijo različne lastnosti (in tudi vodovodne cevi iz alkatena so lahko iz dveh različnih vrst PE).

Kot se da videti in izvedeti, gre tudi oskrba v javnem vodovodnem omrežju delno skozi plastiko, toda med plastiko in plastiko na splošno (kar neuki često v mislih dajo skupaj oziroma 'v en koš') so zelo zelo ... ... velike razlike.

PE skupina je ena od tistih, ki se - vsaj kolikor vemo doslej - razmeroma lepo obnaša. Med ostalim jo znamo praviloma tudi razmeroma neškodljivo reciklirati.

jaz ne pijem iz rezervarja za vodo

Torej nikoli ne piješ vode, ki pride skozi javnega vodovodno omrežje?

[gregor.n]

No evo H2O, takoj odmontiri iz barke plastični rezervoar, jaz pa ti naredim novega, betonskega, pa s ploščicami ti ga obložim, pa kamot tole pozidava tut ponoč, ker luna sveti na polno

[NOVI FOSIL]

Jaz nikoli nisem uporabljal vodo za pitje iz plastičnega rezervoarja v čolnu.

[Roberth1]

Ploščice so v vodnih celicah lahko problematične!
Sploh če se na ta način poizkuša sanirati stare vodohrane. Pri vsakem vodohranu je potrebno zagotoviti "obrat" vode. Drugače pride do zastajanja (npr. za ploščicami), kar pomeni okuženje vode na tah območjih.
V praksi se izkažejo najbolje AB vodne celice, v preteklosti zaribane s cementom. Danes pa se namesto tega uporabljajo specialni premazi, ki so delno dehidrirani in tako omogočajo aktivno zaščito v primeru mikro razpok tudi čez leta.

Zakaj imajo Belokrajnci to v TP? Mogoče jih je kdaj jahal kakšen sanitarni, ki pač ni poznal delovanja materialov?

[evovii]

Tiste par litrov vode k se spije na barki pa se komplicira.... Mater pol k pa Coca Colo nažigate je pa ok? Tok vode kt jest spijem na barki bi lahko bila tudi v posodi za nafto....

p.s. na šihtu, kjer vodo pijem dnevno mam tud jaz vodo iz pipe v stekleni flaši. Na barki pa six packi vode in dva platoja pira in to je to....pa Travarica ne sme manjkat...