Gasilni aparat

[janez83]

gasilnik na ABC prah imaš tudi na trgovini z avto opremo http://www.kupci.com, majo tudi 9 in 12 kg

[snezak]

Ko tudi sam razmišljam o potrebnem gasilskem aparatu se sprašujem o največji verjetnosti za nastanek požara in ustreznem gasilnem sredstvu. Ugotavljam naslednje;
Pri gumenjaku vidim dve kritični mesti in sicer rezervoar v volanski konzoli skupaj z akumulatorjem in instalacijo ter dodatni rezervoar pod sedežem zadaj.
V primeru vžiga razlitega goriva iz rezervoarja pod sedežem je najpreprosteši način gašenja, da pokrov sedeža zaprem in se požar tako zaduši. Za podoben način posredovanja bi se odločil pri požaru pod volansko konzolo s tem, da bi takoj izklopil še akumulator (kleme).
Kot gasilno sredstvo bom imel aparat na prah 2kg (ravno še dovolj majhen a ne prevelik) in pa uporabil eno ali več večjih brisač, ki jih imamo ves čas na čolno (zmočiš in pokriješ gorečo površino).
Doma v kuhinji imam POŽARNO ODEJO (original), ki je velikosti 1m*1m. Smatram, da bosta dve mokri brisači veliko bolj učinkoviti kot ta odejica.


Več težav bi mi predstavljala ustrezna zaščita večjega čolna ali jadrnice.
Smatram, da so kritična mesta s stališča nastanka požara motor, kuhinja, instalacija električne naprave itd.

Problem požara v motornem prostoru je v tem, da požar ne bo takoj opažen. Kljub požaru lahko motor še nekaj časa deluje. Mogoče bi se odločil za senzorje požara. Za gašenje bi izbral aparat na prah 2*3kg, mogoče aparat Biversal (cena). Uredil bi tudi zunanji izklop električnega napajanja (kleme).

Glede na dejstvo, da bi na tekšnem čolnu razpolagal tudi z vodo bi bilo smiselno razmišljati o njeni uporabi skupaj s penilom ?! Pojavljajo se mi vprašanja o zmogljivosti črpalke za vodo in zmogljivost kalužne črpalke.

Drugi požari na čolnu bi bili s strani posadke ali osebja hitreje opaženi.
Požar pregretega olja se najvarneje pogasi s prekrivanjem večje pokrovke ali mokre krpe. Aparat na prah lahko brizgne goreče olje iz posode in ga ne priporočam.

Pri kratkih stikih v instalaciji je prvi ukrep izklop napajanja, nato odstranitev in ohlajanje poškodovanih žič ali pregretega mesta. Po izklopu napajanja lahko vroča mesta gasimo tudi z vodo saj je potrebno zgolj ohlajanje.

Lep pozdrav

[PogachnyK]

Ko tudi sam razmišljam o potrebnem gasilskem aparatu se sprašujem o največji verjetnosti za nastanek požara in ustreznem gasilnem sredstvu. Ugotavljam naslednje;
Pri gumenjaku vidim dve kritični mesti in sicer rezervoar v volanski konzoli skupaj z akumulatorjem in instalacijo ter dodatni rezervoar pod sedežem zadaj.
V primeru vžiga razlitega goriva iz rezervoarja pod sedežem je najpreprosteši način gašenja, da pokrov sedeža zaprem in se požar tako zaduši. Za podoben način posredovanja bi se odločil pri požaru pod volansko konzolo s tem, da bi takoj izklopil še akumulator (kleme).
Kot gasilno sredstvo bom imel aparat na prah 2kg (ravno še dovolj majhen a ne prevelik) in pa uporabil eno ali več večjih brisač, ki jih imamo ves čas na čolno (zmočiš in pokriješ gorečo površino).
Doma v kuhinji imam POŽARNO ODEJO (original), ki je velikosti 1m*1m. Smatram, da bosta dve mokri brisači veliko bolj učinkoviti kot ta odejica.


Več težav bi mi predstavljala ustrezna zaščita večjega čolna ali jadrnice.
Smatram, da so kritična mesta s stališča nastanka požara motor, kuhinja, instalacija električne naprave itd.

Problem požara v motornem prostoru je v tem, da požar ne bo takoj opažen. Kljub požaru lahko motor še nekaj časa deluje. Mogoče bi se odločil za senzorje požara. Za gašenje bi izbral aparat na prah 2*3kg, mogoče aparat Biversal (cena). Uredil bi tudi zunanji izklop električnega napajanja (kleme).

Glede na dejstvo, da bi na tekšnem čolnu razpolagal tudi z vodo bi bilo smiselno razmišljati o njeni uporabi skupaj s penilom ?! Pojavljajo se mi vprašanja o zmogljivosti črpalke za vodo in zmogljivost kalužne črpalke.

Drugi požari na čolnu bi bili s strani posadke ali osebja hitreje opaženi.
Požar pregretega olja se najvarneje pogasi s prekrivanjem večje pokrovke ali mokre krpe. Aparat na prah lahko brizgne goreče olje iz posode in ga ne priporočam.

Pri kratkih stikih v instalaciji je prvi ukrep izklop napajanja, nato odstranitev in ohlajanje poškodovanih žič ali pregretega mesta. Po izklopu napajanja lahko vroča mesta gasimo tudi z vodo saj je potrebno zgolj ohlajanje.

Lep pozdrav

Daj tole malo obrazloži...

Pomnitite, da najbolj učinkovit gasilnik je tisti na prah in mu zaenkrat ni konkurence. Ta gasilni, pa tudi povzoriči največjo sekundarno škodo

Najmanj škode naredi co2 (ubistvu nič), je pa problem, ker so tlačne posode težke in nerodne, tako da to pride v poštev le na večjih plovih, oziroma tam, kjer je prostor. Na tem mestu še poudarim, da co2 ni primeren za gašenje snovi, ki lahko gorijo z tlenjem (les)

Že res, da razni gasilniki na peno, vodo itd.. So v posebno specifičnih okoliščinah zelo dobri (pena naprimer za dizelsko gorivo, ko gori razlito po tleh.) za nevodoravne in navpične površine, pa je neuporabna.

Gasilnik na prah, ne deluje po principu prekrivanja in dušenja (to sta stranska učinka prahu.), ampak inhibira proste radikale, ki se sproščajo pri gorenju. To pomeni, da se poveže z gorljivo spojino na tistem mestu, kamor bi se moral vezati kisik iz zraka, in tako prepreči nadalno oksidacijo.

Zato se nikdar ne meri direktno v olje, ki gori, ampak vedno v plamen

Obstaja pa še ena možnosti, in sicer gasilnik na vodno meglo. manj nerodni kot co2 gasilniki in bolj nerodni kot gasilniki na prah. z njim se lahko gasi enako kot z gasilniki na co2. (električne omarice..)

[motorni]

Težava je še v tem, da za učinkovito gašenje kaj več kot začetnega požara na npr. gliserju 6m s 100l goriva rabiš gasilnik s kakšnimi 50kg prahu.

[Marjan Tomki]

Težava je še v tem, da za učinkovito gašenje kaj več kot začetnega požara na npr. gliserju 6m s 100l goriva rabiš gasilnik s kakšnimi 50kg prahu.

To je le še ena težava več...

Pri kakršnemkoli požaru težav ni konca.

Res je najbolje poskrbeti, da do požara ne bi moglo priti (dobre el instalacije itn. itn. itn.).

Ampak - ker kaže, da me Murphy-jev zakon eden temeljnih naravnih zakonov vsaj na Zemlji, če že ne v vesolju - to vseeno ne pomeni, da ni dobro imeti pri roki česa, kar v kakšnem primeru lahko primeš v roke. Ne škodi tudi, če veš, kje se kaj od tega uporabi, prav pride pa tudi če to znaš uporabljati.

In kot o morju in vremenu nikoli ne veš vsega

@Pogacnyk, @snezak

Tvoja info mi je dobrodošla - in upam, da snezak tudi nadaljuje.

[snezak]

Gašenje vnetljivih tekočin

Ko razmišljate o gašenju vnetljivih tekočin v večini napačno razmišljate o količini goriva, ki ga želite pogasiti.

V resnici morate pogasiti površino tekočine in ne volumen, kar v večini primerov pomeni povsem drugačno situacijo.

Gašenje vnetljive tekočine lahko izvedemo z dušenjem (preprečimo dostop s kisikom s prekrivanjem ali dovajanjem ogljikovega dioksida kot gasilnega sredstva).
V primeru, da za gašenje uporabimo gasilni prah mora za učinkovito gašenje oblak prahu, ki ga ustvarimo, pokriti vnetljivo tekočino. Pri tem je nevarnost, če gasimo iz neposredne bližine, da ozek curek usmerimo v gorečo tekočino, ki brizgne iz posode in tako požar razširimo.

Najboljše gasilno sredstvo za razlite tekočine je pena, vendar zgolj za tekočine, ki so lepo razlite, da jih pena prekrije. Več težav pa je pri gašenju vnetljivih tekočin, ki tečejo po stenah ali brizgajo iz cevi. Te primere pa učinkovito gasimo z dušenjem (CO2) ali aparati na prah.

Pogachnyk
Curek praha, ki ga usmeriš v plamen gre skozi njega (če gre za požar vnetljive tekočine) in v resnici nič ne pogasi. V resnici curek praha s seboj nosi tudi večjo količino zraka, kar povzroči, da ogenj še malenkost bolj zagori. !

[PogachnyK]

@snežak

Da to je res, če bi gasil iz majhne odaljenosti res lahko curek gre le skozi ogenj, zato pa je potrebno "cikcakanje s cevjo", da ustvaris čim večji volumen prahu in posledično fluks zraka, ki doteka v plamen nosi s seboj tudi gasilni prah.



ko bo zagorela bi itak panika in prah bo povsod. Verjemite...


[/list]

[Marjan Tomki]

...
ko bo zagorela bi itak panika in prah bo povsod. Verjemite...

Jaz se na to - na paniko - ne bi zanašal.

Nekateri so tako osredotočeni na to, kar delajo, da razen tistega ne opazijo nič - in taki rabijo (rabimo) tudi info, ki jo dal snezak.

Lani sem učil - na mini-12 - jadrati eno Kitajko, ki je bila velikokrat posadka na večji jadrnici (do takrat Karibi, zdaj mislim da so nekje na Tihem oceanu), ni pa do takrat še peljala sama.

Ideja je bila, da pri prečenju (obrat čez veter, tack) zadrži prelet floka, dokler jadrnica ni že kakih 45° čez veter - tako po eni plati veter pomaga zasukati jadrnico čez veter, po drugi plati pa jadro v močnem vetru nima priložnosti plapolati in se nacufati oziroma razcufati.

Tako je imela navodilo, naj med obračanjem čez veter zadrži škotino floka 'na stari', torej pred obratom zavetrni, po obratu pa privetrni strani, dokler ji ne rečem, naj spusti. Lepo razložim, ko peljeva vzporedno pred obratom - potem rečem 'rudder a little left, a little more - that's it' in potem 'keep holding jibsheet on same side' - ona enostavno ne sliši nič, dokler ni prečenje končano.

Razložim ponovno in jo opozorim, da bom glasen s 'hold...' - in greva. Jaz se derem 'keep holding... hold... hold...' ona pa med obračanjem še vedno ne sliši nič in spusti takoj, ko jadro neha nesti, kot je bila navajena od prej (in kot je prav, če je jadro genova).

Po mojem je trajalo najmanj 30krat, preden je prvič slišala moje dretje 'hold' med obračanjem in potem je v dveh poskusih znala tudi 'po novem'.

Kadar naletimo na koga podobnega, je definitivno bolje, če je tudi to - razporedi prah po plamenu - napisano v navodilih oziroma še rajši 'utrenirano' vnaprej