Sidrni "amortizer"

[polanc]

Mene pa neki zanima.
S kolk obrati pa vkopavate sidro...ja vem, tu je veliko spremenljivk, od moči motorja do teže barke ,pa menjalnik ,pa propeler....
Kolko obratov v rikvercu pri bonaci bi moral nabit ,da bi na verigo in sidro ustvaril sile enake silam, ki nastajajo recimo pri 30 vozlih vetra v zalivu kjer je recimo do pol metra vala.Plovilo pa naj bo za primer jadrnica,ker ena jahta z flajem ima veliko večjo površino v katero se veter ulovi.
Hvala za info.LP Iztok

[Marjan Tomki]

Kup reči vpliva

Če bi radi - kot je 'zahteval' Grega295 - v 10 vrsticah, lahko to napišem, ampak razumeli bodi le tisti, ki so razumeli že prej. Vpliva namreč precej reči in tokrat ne utegnem dosti preverjati za sabo - torej ga utegnem kaj polomiti (predvsem še kaj pomembnega spregledati).

Vrste gibanja barke in majhna spremenljivost dolžine verige pod silo

Najprej - barka na sidru se giblje v kup smeri. Potem - veriga je narejena tako, da se v načrtovanem območju sil ne razteguje veliko (podobno velja tudi za nekatere vrvi, mislim da Spectra in Dynema). Poglejmo to podrobneje in razmislimo, kako vpliva.

Če naštejem vrste gibanja na sidru:

• sukanje okrog vseh treh osi - navpične, prečne in vzdolžne,
  
• premikanje naprej-nazaj in gor-dol po valovih, pa levo-desno zato, ker/kadar je prijemališče sil zaradi vetra pred 'težiščem' podvodja barke).
Nekatere od teh gibanj veriga lahko blaži, tudi ko je napeta.

Kaj veriga blaži tudi, ko je do skoraj do konca napeta

Lahko blaži sukanja okrog prečne (nihanje naprej in nazaj) in navpične osi (sukanje levo-desno). Lahko nekoliko blaži zanašanje levo-desno (kolikor vem je to bistveno bolje s sidrnim jadrom ali čim podobnim, kar prepreči, da do tega nihanja sploh pride).

Pri tem se nihanje duši podobno kot v avtomobilskih blažilnikih z uporom gibanju v tekočini (v končni fazi segrevanje tekočine) in pri tem večja velikost - in masa - verige verjetno vpliva ugodno na dušenje.

Kdaj veriga prenaša udarce brez večjega blaženja

Čim pride do tega, da se veriga pri gibu naprej-nazaj in/ali gor-dol na valovih do konca napne, pa blaženja ni več. Ko barka pri kateremkoli od teh gibov do konca napne verigo, ne bo več potega, ampak udarec.

Učinek na vse dele je, kot bi kdo kaj udaril s kladivom - in verjetno je vsem jasno, da je sila pri udarcu s kladivom precej večja od tiste, s katero mirujoče kladivo pritiska na podlago . To je tisto, ki je polanc napisal, kako je počilo in kako je izvleklo verigo čez verižnik sidrnika.

Sila pri udarcu je odvisna od zmnožka mase in hitrosti kladiva (==gibalna količina) in poti/časa zaustavljanja.

F=m*a, F=m*(dv/dt) -> ko gre dt proti nič, gre F proti neskončno.

Za občutek, kako velike so te sile

Krajša, ko je pot zaustavljanja, večja je sila - in ko gre pot zaustavljanja proti nič, gre sila proti neskončnosti. In ker je elastična raztegljivost verige zelo majhna (in domnevam, da je raztegljivost G40 manjša od G30 in G70 še manjša), je sila ob zaustavitvi lahko zelo velika - in če nič ne more popustiti brez porušitve, potem se praviloma kaj poruši - običajno rečemo, da kaj odpove.

Tega nisem praktično testiral in na hitro tudi nisem našel, da bi kdo imel objavljene rezutlate dinamičnih meritev pri barkah.

Sem pa imel opravka s padci pri plezanju. Vrvi pri plezanju skušajo biti načrtno take, da popustijo pri ekstremnih obremenitvah, poleg tega pa se alpinisti učijo padce zavirati postopoma.

Ko se je zgodilo, da je nekdo pozabil in blokiral vrv pri padcu prvega plezalca, namesto da bi jo zavrl postopno, je sunek razklenil zavarjen obroč v enem klinu, izdrl drugega nekaj metrov nižje ter odlomil uho klina še nekaj metrov nižje. Padec sta potem zadržala dva skupaj zabita klina, ampak namesto padca morda treh-petih metrov je bilo 15 ali več metrov padca - do 'šodra' (melišča) spodaj.

In veriga je bolj toga tudi od najmanj razteznih vrvi, razen morda česa specialnega (kevlar? karbon?)

Kaj naredijo blažilniki

Blažilniki - karkšni koli že - tisto pot pojemka povečajo - in s tem ustrezno zmanjšajo natezne sile v povezavi med sidrom in barko; spremenijo udarec v močan vlek, ki pa traja malo dlje.

Ampak to pomeni drugo vrsto težav (cufanje, kjer se kaj ob kaj drgne, bistveno manjša natezna trdnost pri vozlih, energija blaženja nekam gre in če je to znotraj vrvi je to svoj problem in tako naprej).

[Marjan Tomki]

Še nekaj... Tudi preveliko in predobro držeče sidro je lahko problem.

Če sidro pri udarcu malo popusti in zaorje, ne bo udarca, ampak bo potisk - in ne bo iztrgalo bitev, vinča, štoperja verige. To je še eno blaženje sunkov in bi lahko delala al-ova Delta.

Samo izriti iz podlage ga sila ne sme.

[polanc]

mene pa zanima cca kolk obratov v rikverc nadomesti 30 vozlov vetra..
Ja nič pol pa delte pa moja in mojim podobna sidra stran,pa bruce gor da blažijo udarce skoz do skal..

[Tex]

to MT misli samo za Mini12, tam baje bitve trga

polanc, na jadrnici rabi v rikverc 7000obratov, pa še ne bo enako kot 30kn

[al]

@Marjan Tomki, se ti zdi, da to kar si napisal kakorkoli pomaga članom, ki pred tem sprašujeo konkretne stvari?
Jaz mislim, da ne.

Debata je o sidrnem "amortizerju", pravzaprav o varovalu, ki razbremeni vinč.

O sidranju je napisanih ne vem koliko knjig in tudi tukaj očitno ne bomo nič pametnega pogruntali.

@polanc, nikoli ne gledam s koliko vrtljaji vkopljem sidro. Vem le, da s 2500 obrati ne (toliko pa poznam zvok motorja, da vem na koliko laufa).
Saj ti imaš tisto tvoje sidro, ki vedno zagrabi. Torej ni problema.

[habibi Vll]

Polanc mislim,da je to mal čudno pa tudi zanimivo vprašanje,na katerega ne boš dobil odgovora s kolikimi obrati vzvratno.Moj odgovor je simpl,sidro vkoplješ,da se roka sidra skoraj skrije,se pravi,da je sidro vkopano.Če pa pride do jačanje vetra in posledično tudi valovi,se bo sidro v 2-4 metrih samo dovolj vkopalo.Ne moreš ga pa kar vleči in vleči,saj ne veš kakšna je struktura dna pod 30-40cm pod recimo mivko.Bolj pomembno je na kateri globini si in koliko verige si spustil.To pa itak obvladaš in ti ni zreba razlagat.Jasno je,da večja je sila vleka,večji je vkop sidra.Nebi pa vlekel in nabijal gasa,ker boš na koncu spulil ali poškodoval vitel.

[Lure]

Jaz vkopujem sidro pri okoli 1700-2000 obratov in držim vsaj pol minute. Takrat je veriga napeta do konca.
Ko sem testiral sidro od Polanca, sem šel na 2500 obratov, ker me je zanimalo ali ga bo izruvala izjemna obremenitev(veter+val). Zaenkrat se mi zdi (prehladno je bilo za potop), da se je sidro samo globje vkopalo, podobno kot sem na forumih videl za Mantusa. Ko sem ga dvignil je bilo do rollbara (in še malo čez) prekrito z muljem (lepljiv), sem moral zadnje sloje izprati s precej pritiska vode.

@al, hvala za potrditev, da bi 1000w winch zmogel tudi 10mm verigo. Bom razmislil o nadgradji in podaljšanju iz 50m na 75m.

@EDO, imam podobno vrv, samo 16mm, bom pa preveril njihovo ponudbo in povprašal za nylon.

[Grega295]

Če bi radi - kot je 'zahteval' Grega295 - v 10 vrsticah, lahko to napišem, ampak razumeli bodi le tisti, ki so razumeli že prej.

Ko me že ravno omenjaš in da ne izpade moja želja kot moja kaprica. Naj se prosim javi bralec, ki mu je zapis MT-ja bolj všeč, kot bi bil 10 vrstični zapis, tak kratek, jedrnat in iz lastne izkušnje sidranja. Vsem ostalim se opravičujem za off-topic.

[Rok-11]

Mene pa neki zanima.
S kolk obrati pa vkopavate sidro...ja vem, tu je veliko spremenljivk, od moči motorja do teže barke ,pa menjalnik ,pa propeler....
Kolko obratov v rikvercu pri bonaci bi moral nabit ,da bi na verigo in sidro ustvaril sile enake silam, ki nastajajo recimo pri 30 vozlih vetra v zalivu kjer je recimo do pol metra vala.Plovilo pa naj bo za primer jadrnica,ker ena jahta z flajem ima veliko večjo površino v katero se veter ulovi.
Hvala za info.LP Iztok

Žal ne vem, nimam obratomera.
Ponavadi ga zakopljem s cca pol gasa, za približno 15 do 20 sekund. Mislim pa, da to še ni blizu 30 Kts vetra, tisto je v sunkih - skrajna nihanja na sidru - najbrž kar precej močnejše in nisem prepričan če bi bil tudi poln gas dovolj.

[Tex]

men je všeč MT-jev zapis, se takoj nekaj dogaja, tistih čez pol strani pa nikoli ne preberem...

[al]

Koliko pa vas sidra ob napovedanih 30 vozlih? A?
Aja... če pride nevihta.... aaaa, točno ja..

Oprostite ampak pomembno je le to, da se na primernem sidrušču, sidramo s primerno sidrno opremo in SPUSTIMO DOVOLJ VERIGE glede na globino (ob upoštevanju swinganja na sidru in bližnjih barkah, obali).
Pa tudi spustiti je potrebno znati. Koliko spustiti preden zategneš in koliko še potem; pa postaviti se v veter (ne moreš verjet, koliko lastniških bark tega ne razume)...

Vse ostalo je pač teorija, ki ti nič ne pomaga!
Praksa pa čim manj kompliciranja.

Jaz sem prepričan, da je prav zaradi prekomernega teoretiziranja tolko slabih "sidrašev".
Da ne omenjam vseh Italjanov v Grčiji, ki spustijo en drekec ketne v vodo. Letos je enemu popustilo pa je šel vame...
Mah...

[polanc]

No fantje,saj ste razumeli končno.Testiral sem sidro,cukal sem ga tud na 3200 vrtljajev,pa z 3 vozle sem se sunkovito ustavljal,pa tko naprej.Pa ne sam po enkrat,pa minuto držal 2800 obratov...simulacija refula...jasn sem ketno z krempljem zapel na sidro, saj nisem bedak ,ki hoče vitel zlomit.
Pa me je sam zanimalo, kolk moči vetra sem s tem v resnici simuliral.Pol se mi zdi, da morda 20 vozlov ali pa še manj.In tu sem želel vaša mnenja.Drugače pa jaz pod štantgasom vozim rikverc, da se barka ustavi in nato mal dodam gas, da se sidro vkoplje.Pa sedaj ga nisem niti vkopaval.Sem poleti skor vedno hitro butnil na glavo masko in šel zijat kaj bo sidro počelo.kak se bo samo zapičlo.pa do kje..
Zato sem mal čudno tudi zastavil vprašanje.
LP Iztok

[EDO]

Jaz ga pravzaprav skoraj nikoli kaj posebej ne vkopavam, ker se pri minimalni hitrosti (pri recimo 1500 vrtljajih za kakšnih 10-15 sekund) nazaj sam zakoplje ne glede na to ali je mivka ali mulj. Do sedaj mi sidro ni spustilo. Če močneje piha ko sidramo mi itak odnese premec v stran in že ta hitrost je dovolj, da se sidro zakoplje.
Edino kadar sem malo bolj pozoren je takrat, ko se s krmo vežemo na obalo. Takrat, ko spustim sidro, nekje na polovici razdalje do obale ustavim spuščanje in dam malo več gasa (do 2000 obratov) i ko začutim, da je prejelo nadaljujem.
Skoraj vedno grem preverit kako je sidro vkopano, če le ni premrzla voda
Sidro je Delta 20 kg.

[Marjan Tomki]

@Marjan Tomki, se ti zdi, da to kar si napisal kakorkoli pomaga članom, ki pred tem sprašujeo konkretne stvari?
Jaz mislim, da ne.

Debata je o sidrnem "amortizerju", pravzaprav o varovalu, ki razbremeni vinč.

Ker je videti, da ne veš, kako se čemu reče in kaj kaka beseda pomeni, pač kaže, da je treba to razjasniti.

In Grega295 - tebi zamerim to, da ne pojasniš tega v 10 vrsticah iz lastne izkušnje, preden se moram jaz spraviti k temu, čeprav mi ne uspe v 10 vrsticah.

Sidrni amortizer je - po definiciji - blažilnik sunkov v sidrnem sistemu. Angleški običajni izraz za namenski izdelek je anchor snubber.

Razbremenilnik vinča - chain stopper - je pa recimo tole:


Cela ureditev (vir Lewmar):



In 'chain stopper' ne blaži sunkov.