Kvarnerska burja

[al]

Na mojem "parkingu" imam enako situacijo le veter (burja) je z leve.
A delam to tako, da dam motor v "prestavo", odvežem oba spredaj (zadnji vrvi sta napeti) in gas ven. Zadnji dve vrvi vpnem v vinča in ju prav tako prek vinča popuščam/spustim (istočasno)...
Tvoj manever se mi zdi kar tvegan, glede na sunke burje, bližino bark in dejstva, da rabi propeler še kako sekundo, da zagrabi.
A očitno ti deluje, kar je bistveno....

[Marchi]

Pa ti premec stoji pri miru, ko odvežeš oba murniga?

[al]

Pa ti premec stoji pri miru, ko odvežeš oba murniga?

Ja. Reguliraš z gasom (a prav veliko ga ne rabiš dat).
Bistvo je, da spustiš privezni pravilno. Zato jih jaz vpnem pod bitev in naprej na zadnja vinča. Potem pa spustim. Raje oba na enkrat vsekakor pa zaveternega prvega. A barka je v teku in časa za zajebancijo ni.
Takoj ko si zunaj pospravim štrika (tudi jaz jih imam "na kratko", da zmanjšam šanso po kakem zapletanju).

Dodal bi samo še to, da tisti, ki imajo bowthruster (Bauer model) naj tega pri pravkar spuščenem mooringu ne drkajo preveč, ker lahko potegne mooring vase.

[matejofski]

Marchi, odličen zapis! Čestitke za takšen lep solo!

Ravno nekje takrat smo se v burji vračali v Medulin iz Unij - je bilo podobno zanimivo, vendar brez posebnih težav - vse dokler ni preveč odprtih jader

Sem si shranil sliko SZ obale Suska, sem že razmišljal o nočitvi tam ob burji, vendar še nisem uspel vprašati na forumu za kaj več informacij, pa tako mi zdaj tudi ne bo treba.

Se vidimo kaj

LP,
Matej

[gregorg]

živjo,

še mojih pet centov o nedelji na Lošinju -....v nedeljo zjutraj smo iz Unij štartali proti Lošinju. Napoved ni bila najlepša, jaz pa na jadrnici otroka in svoja starša, tako da smo se odločili oditi že zjutraj. Ob kakšnih 11:00 smo bili že na vezu na Lošinju. Okoli enih je kar na hitro postalo črno in 5-10 minut za tem nevihta, nas je kar dobro premetavalo na muringu. Ampak po mojem je še bolj pihalo potem zvečer,ker so pontoni plesali skupaj z barkami, mostiček je na dveh pontonih odtrgal kišto z vodovodom in je vse špricalo naokoli...sosed Italjan na vezu, mi je zjutraj dejal, da mu je na merilcu vetra kazalo sunke do 60 vozlov. Smo bili pa pri refulih pošteno postrani, barko sem vezal kakšne 3 metre stran od pontona, tako da je bilo vse ok. Čeprav luka na Lošinju po mojem mnenju ni ravno dobra zaščita za kakšno tramontano...
Naslednji dan pa tako lep in ravno prava burjica v polkrmo proti jugu, priceless..
Drugače pa toliko raztrganih jadr, biminijev, sprehoodev še dva dni po nedelji nisem videl...Lp

[kiti]

Nikjer nisem zasledil ,da bi kdo napisal o tramontani ,ki je divjala kake 10
minut okoli Glavotoka, Porata, Malinske in Njivic v nedeljo zvećer okoli 22.00 ure. (26.08.12). Sem prišel v Malinsko v nedeljo ponoči okoli 24.00 ure. Zjutraj prva stvar grem v Porat pogledat čoln. Se bližam k mojim saj me drugi ne zanimajo pa vidim ,da je malo opraskam,pa počena obroba ,pa vodilo za sidro zvito ( na srečo imam sidro na žgance). Pogledam malo okoli in vidim ,da je polovica čolno opraskanih ,razbitih v moji vrsti ki gleda proti Malinski. Mi pravi gazda Perica ,da je bilo grozno pa da nimaš kaj v takem primeru pomagat. Grem na kapitanijo ,da prijavim nezgodo pa pravi da nisem edini. Popoldne naredim malo obhoda v Malinski in Njivicah pa je bilo kar žalostno videti. Kar nekaj bark in jadrnic je bilo tudi potopljenih.

Lp

Kiti

[Primež]

No v Malinski je bilo v nedeljo kar znimivo. Najprej je okoli 15.00 ure prišel pričakovani neverin za katerega smo vsi mislli, da bo močan saj že dolgo ni bilo dežja. Izkazalo se je, da ni panike. Je pa trajal kar nekje okoli ene ure z malo presledka. Po mojem mnenju sta bila dva ali pa se je prvi še enkrat vrnil v krogu čez Njivice. Zadnji del kokpita sem pustil kar odprt, da se malo razsoli saj sta hčerki zadnje dneve skozi skakali v morje in plezali nazaj. Pred tem sem preveril mouring in ostale privezne vrvi, nisem pa povečal razdalje od pontonskega pomola do čolna. Minilo vse lepo, pobrišemo zadnji del, da se hitreje suši in se odpravimo s prijatelji na sprehod iz Malinske do hotela Malin. Nato klepet in par travaric s prijatelji na njihovi barki na drugi strani Malinske. Otroci navijajo za v Luna park, mi pa počas saj se ne mudi (kot po navadi tastarim ko je kozarček blizu). Pa pride ob 21. uri sunek vetra, da lepo zažvižga okoli barke. Vsi pogledamo debelo ven, ko se naenkrat začne kipenje morja. Nekaj časa čakam na prijateljovi barki saj sem prej že vse preveril. Pa mi srce le ne da, da ne bi delal straže na svojem čolnu. V nalivu tečem do tja s sposojeno nepremočljivo jakno, po mostičku na pontonski pomol in do čolna. Vse v redu. Fino bi bilo, če bi čoln odmaknu od pomola za kakšnega 0,5 m, ampak ker mam spredaj zanko na muringu se tega v teh sunkih vetra in valovih raje ne postopim popravljat, ker bo lahko samo slabše. Rešuje me privezana okrogla boja na moji rinki pomola. Kmalu za tem zaradi dolgih valov ponton tako zaniha, da povezovalni mostiček pade v vodo. Odrezan od kopnega in ostali na obali odrezani od svojih plovil. Nevihta se počasi začne umirjati pojavi se burja, voda upade in potem se zaradi dolgih odbijajočih valov šele začne razbijanje. Naši čolni in ponton lepo nihajo skoraj v ritmu gor-dol in naprej-nazaj tako, da ni nikjer hude panike razen, da pomol vsake toliko udari ob mostiček in členi pomola tolčejo med seboj, a vezi zdržijo. Drugače pa je s čolni vezanimi na rivo, ki so noče umikat. Zaradi upada nivoja vode so se muringi podaljšali in s tem pustili čolnom do rive. Ga ni bilo ob rivi od dvigala proti centru, da se ni saj parkrat zaletu v beton. Potem je odtrgal enega Baylinerja 2355 in enega gumarja od rive, ju obrnil okoli krme proti pontonu kjer jih je Bayliner še krepko fasal od drugih čolnov po premcu. Gumar pa se je dokaj uspešno izogibal udarcem. Na koncu proti mestu je bil privezan SeaDoo skuter, ki se je odtrgal iz svojega doka in brez poškodb odplaval mirno iz zaliva na odprto. Drugi dan so ga našli po videzu brez ene same praske in še vedno lepo pokritega s cerado. Na drugi strani Malinske je bilo manj čolnov a so jih tudi vsi razen enega kasiral večino po premcu. Drugi dan sicer nisem šel pogledat proti Poratu vendar so pravili, da jih je kar nekaj bilo na suhem brez pomoči dvigala, dve jadrnici pa sta se potopili. Menda že dolgo ni bilo tako, vendar je 11.9.2003 prav tako razbilo mojega prejšnjega Baylija. Sedaj imam čoln privezan za tistega 0,5 m bolj od pomola, boja pa ostaja. Mojstri za popravilo pa si že manejo roke tako kot drugje kleparji po nevihti s točo. Pa prav je tako, da denar kroži, lepo pa je če je ta v takih primerih od zavarovalnic in ne lasten. Pazite na svoje vodne konjičke, če pa že ne, jih pa vsaj zavarujte. Men se je leta 2003 obrestovalo.
Lp, Primož

[gabr]

Norišnica je bila v Umagu in pomedlo je kamp Stelamaris. Prepognilo mi cev krmne cerade iziroma tende. Če ne bi videl ne bi verjel da ima veter tako moč....

[Primež]

A lahko mal opišeš? Včasih je dobro, da se kaj naučiš kako postopat v takih primerih na različnih področjih. Ista nevihta se različno obnaša na različnih mestih. Namreč v Malinski ni tako problematičen veter in valovi direktno iz neverina kot pa odboji le teh oz. mrtvo morje.

[frikmusic]

Uhhu!!! Saj sem imel cel cirkus kako izpluti iz marine. Burja 20-30 vozlov, bočno na barko 11m, jaz pa sam.



Najprej odvežem zavetrno krmno vrv, potem zavetrni muring in čakam in gruntam, kaj mi je storiti. Desno na privetrni strani nobene barke oz. prva je 10m daleč, tako da si z njo ne morem pomagat, da bi se vsaj malo ob njej potegnil ven. "Na srečo" tudi levo na zavetrni strani ni barke oz. prva je 15m stran, zanos pa je, predvidevam, precejšen. Problem je, da če odvežem muring na premcu mi, med tem, ko šprintam na krmo in jo odvežem, premec pošteno zanese z vetrom in nevarnost je, da če že ne butnem sosednje barke, pa v najboljšem primeru, zataknem njen muring, ki se zelo zelo počasi spušča, daleč naprej v morje.
Pomagam si s prostim muringom na desni, tako da premec za dober meter usmerim proti vetru. Malo bo že pomagalo. Prižgem motor, da se malo segreje, katji če slučajno ugasne sredi manevra, bo veselica. Vse bokobrane prestavim na levo stran, 6 komadov in okrogli veliki bokobran. Upam, da ne bodo imeli dela.

Preverim če sem vse odklopil, električni kabel je pospravljen, voda odklopljena, mostiček na svojem mestu, motor teče, inštrumenti so prižgani.
Akcija!
Krmno, privetrno vrv potegnem skozi rinko na obali toliko, da je na bitvi ostane samo še en obrat, tako da jo bom potem lahko zelo hitro sprostil. Grem na premec in odvežem muring, držim ga zataknjenega na bitvi in se pogovarjam z burjo, če bi izvolila malo popustiti. Čakam, da reful mine, odvržem muring, stečem nazaj na krmo, medtem premec že potuje v levo, hitro odvržem krmno vrv, kar tako, da jo vlečem za sabo, zdaj ni časa za kaj drugega, gaaaasssss. Z veliko gasa krmilo obrnem v desno, takoj za tem zmanjšam gas in krmo lepo spodnese v levo, potem spet dodam gas in se odpeljem nekaj metrov mimo sosedovih muringov.
Pospravim krmno vrv, ki se vleče za mano po vodi in ufff, manever uspel.

Uf bravo Marchi tudi sam sem že poskušal podobna izplutja celo uspešno pa vendar imam vedno cmok v grlu in krč v trebuhu tako, da bom to probal čim mankat prakticirat. Sploh pa mi motornjaki nimamo ob takem vremenu kaj početi zunaj! Se vidi da živiš za jadranje in le taki morjeplovci si lahko privošijo take manevre.

FRIK

[dejcii]

Pozdravljeni.

Sicer je to ena od prvih mojih objav, ampak tako je naneslo... Nekatere iz foruma sem že kontaktiral, saj kupujem čoln, a še nisem opravil prvega nakupa. Mi je pa tole zadnje vreme letos okoli Krka dalo malo mislit, saj smo stacionirani v Njivicah kjer je bilo zelo močno neurje. Imel sem tudi ogledan en primerek, ki pa je sedaj po besedah močno poškodovan.

Še par informacij, ki sem jih dobil včeraj po telefonu iz Njivic. Torej iz druge roke ali tretje roke, tako da me ne držite za besede =). Torej moja boljša polovica se je pogovarjala z prijatelji, ki so bili tisto nedeljo doli v Njivicah. Opis je pa takle.

Bil je lep vroč sončen dan, okoli 19 dež in veter, kasneje v noč pa močno močno neurje. Iz apartmaja se je dalo videti, da so leteli plastični stoli po terasi. Rože in keramični palčki so tudi razbiti pristali na tleh. Polomilo je tudi drevesa. Naj bi videli neke vrste pijavice po cesti dol ali gor po hribu. V marini naj bi lokalni fantje držal velike ribiške čolne z vrvmi. Naj bi tudi malo zalilo ali poškodovalo lokale tam ob marini. Sem in tja padlo iz streh kaj dol itd.

Poškodovanih ali potopljenih je bilo veliko čolnov, nasploh lokalnih ribiških. Neka številka okoli 35-40 čolnov, vendar verjetno ne velja samo za Njivice. Čolni ki so bili sidrani ob obali Njivic naj bi jih nekaj bilo potopljenih, nekaj pa jih je odneslo 500-1000m stran in vrglo na obalo. Tudi njihov gliser je povsem uničen.

Se info, da so čez teden nekateri lokalni potapljaci resevali motorje iz dna morja. Če dobim kakšne fotke jih pa pripnem kasneje.

Toliko za 1x

[al]

...... keramični palčki so tudi razbiti pristali na tleh....

To sem pa res vesel. Kdo še daje to pred hiše?!

[Marchi]

Danes, v soboto 15.9. sva z Jožetom štartala v burjo, čez Kvarner, kakopak. Jože ima svojo barko vendar še nikoli ni jadral v konkretni burji in si je želel nabrati nekaj izkušenj. Napoved je bila burja 20-25kt, trend, moč v upadanju, vse do 15kt.

Na privezu seveda burja ne potegne v vsej svoji moči, zato gre Jože pogledat na izpostavljen rt, da vidi, kako konkretno piha in kakšno je morje. "Ni sile", pravi in se odpraviva.

Ker na privezu vseeno zapihlja kakšen reful malo močneje, se odločim, jadra odpreva malo manj kot do polovice in se peljeva dobre 3kt. Počasi ampak z občutkom .




Ko pa zapustiva varno zavetje kopnega pa ufffff, vetromer pokaže 33kt. Ajaj! Še toliko malo jader kot jih imava, je preveč. Skrajšava jadra in šibava, samo 5kt, ker je res krut veter in hudo morje. Tam nekje 4-5 sem ocenil. Krasni valovi, vendar tečna burja. Pa, kje se najdejo te brutalni refuli, ki ti vzamejo vso voljo.


Ker je v takem z jadri težko delat, zaupam krmilo raje Jožetu, jaz pa kvihtam, kot norec. Precej se namatram, da nastavim jadra kolikor toliko ok, da nič ne opleta in da je hitrost zadovoljiva, 5-6kt.

Jože samo debelo gleda in nič mu ni jasno. Nekajkrat zavije preveč v veter in jadra grdo zaplapolajo. Cel jambor se strese. Kriza. Voda šprica na vse konce in kraje. K sreči sva se prej oblekla v nepremočljive obleke, saj septembrske temperature niso več poletne. Okrog 20 jih je. Ko pa si moker in piha nenormalno, je še 30 stopinj premalo.


Po eni uri Jože predlaga, da obrneva, jaz se kar hitro strinjam z njegovim predlogom, saj burja nič ne pojenja in morje je vse bolj divje. Manever obračanja dodobra premislim in pripravim, saj v takem vetru, to ni šala in zelo zaželjeno je, da ti obrat uspe v prvo. In res je tako.
"Obrat!", zavpijem komando kar jaz, čeprav ne krmarim, imam pa vse niti in odgovornost v svojih rokah.
"Jože, enakomerno zavij v veter, ne preostro!", vpijem precej naglas, saj burja brije okoli ušes in ni časa za popravke . Morava se dobro razumeti.
Za kakšen meter popustim pritego genove in jo fiksiram. Kar isto, desno, kot je sedaj, saj je genova toliko skrajšana, da je to možno.
Posvetim se pritegi glavnega jadra. Ko barka zavije v veter, jo zategnem, da skrajšam pot bumu, da ne bi slučajno premočno preletel.
To je najbolj kočljiv trenutek. Če tu ni dovolj hitrosti, se barka ne bo obrnila v drugo smer in manever bo potrebno ponoviti. Pomaga nama tudi val, ki premec malo usmeri v levo, veter napolni jadra, popustim pritego glavnega jadra in že šibava nazaj proti Istri. Super, obrat uspel v prvo. Pritegnem še levo pritego genove, ki prevzame nalogo desne, tako da je vse tako kot mora biti.


Taka srečanja so mi zelo pri srcu, saj je krasno opazovati jadrnico, ki se prebija skozi valove in vztrajno sledi svoji smeri, ne glede na divje morje. Za moj okus, je tale streha (bimini), v tako močnem vetru, precej odvečen balast, ki je lahko v določnih primerih celo nevaren. No ja, vso srečo, si mislim in pozdravim "poljaka" na sosednji barki.






Čez dobro uro priplujeva nazaj v zavetrje otokov in testno "burjino jadranje" je za nama.



Tudi zame je bilo jadranje v zelo močni bruji, z refuli do 40kt, nova izkušnja. Ugotovil sem, da je zelo malo maneverskega prostora glede površine jader in hitrostjo barke. Če imaš zelo konzervativna jadra (zelo skrajšana), potem je hitrost barke premajhna, da bi lahko zadovoljivo kljuboval podivjanemu morju. Zanos je zelo velik in težko je obdržati smer plovbe.
Če z jadri pretiravaš, tvegaš, da bo padel jambor ali pa se bodo jadra strgala.
Najti je potrebno ravno pravo mero med vsemi tremi dejavniki:
- površina jader,
- hitrost barke,
- vzdržljivost opreme.
Prostora za eksperimentiranje in navijanje "bolida" je zelo malo in hitro gre kaj narobe.

Zdajle sem na forumu prebral novico, da so včeraj reševali posadko jadrnice s strganimi jadri in pokvarjenim motorjem. Nič jim ne zavidam in lahko bi se zgodilo tudi nama. Tokrat sva obvladala situacijo vendar, kar je preveč je preveč. Je divje, je adrenalinsko ni pa varno in smiselno, razen v terapevtske namene

Z Jožetom sva soglasna, da sva pripravljena za čez ocean, saj tam piha konstanto manj kot 20kt.

[hrošč]

Hm, mi smo zadnjic sicer jadrali v burji nekje do 25, s skrajsanima obema jadroma, sem pa videl ene, ki so jadrali samo z genovo, pa to ni bilo z vetrom. Slo jim je se kar dobro. Ampak ce se pravilno spomnim teorije, je bolje imeti oba jadra po malem odprta zaradi sil na jambor, kot enega več. ali je tu še kaka druga fora?

[Marchi]

Tudi jaz mislim, da je bolj imeti obe jadri, sploh če greš malo v veter ali kaj podobnega. Predvsem zaradi hitrosti in smeri. Samo z genovo, greš bolj dol, z vetrom.