No, lani sva se s prijateljem za otvoritev sezone sredi maja odpravila raziskovat zahodno obalo Cresa in SZ del Lošinja. Veter je bil tiste dva dni bolj skromen, a imam osebno vseeno raje bonaco kot pa premočno ali sunkovito burjo. Na predvečer sva se priglasila v uradu v Nerezinah in zgodaj zjutraj na Osorski mestni plaži sestavila najino plovilo.
Zvečer ob prihodu v Osor sva prverila, če je kaj "gužve" na plaži
Katamaran, pripravljen na plovbo, a še brez tovora
Ob šibkem burinu sva zaplula iz Osorskega zaliva proti severu, med otokoma Zeča in Visoki. V nadalevanju sva se matrala s šibkim maestralom, ki naju je prisilil v zamudno križarjenje. Vmes sva kako urico tudi veslala. Zanimivo, koliko lepih prodnatih zalivčkov ima Cres na tej strani. Pozno popoldne sva se prebila do čudovite plaže Žanja pod slovitim mestecem Lubenice, kjer sva si malo "odpočila" od sedenja in uživala v prekrasnih pomladnih barvah morja in rastlinja. Celo kačo sva pregnala s toplega sonca v bližnji grm.
Nebeški mir na plaži Žanja
Pogled proti Unijam
Ker vetrovne razmere niso obljubljale kake hitrosti, sva se raje obrnila nazaj proti jugu in plovbo za ta dan zaključila v zalivu Male Slatine v bližini istoimenskega kempa, ki je bil že odprt. Tam sva razvila svoje spalke in na lepih okroglih kamnih legla k počitku
Tudi čoln se bo malo spočil od celodnevnega zibanja na vodi
Naslednje jutro sva po zajtrku zaveslala od obale v upanju, da ja naju zagrabi kaka sapa. No, vreme naju je uslišalo in veter naju je kar s spodobno hitrostjo odnesel do Zeče. Želela sva pripluti na zahodno obalo otoka, kjer je lepa peščena plaža. Ker sva bila tisto dopoldne skoraj edino plovilo med Cresom in Istro (z izjemo ene tovorne ladje, ki je plula na Reko in ene jadrnice v daljavi, sva padla v oči patruljnemu čolnu, ki naju je "ulovil" ravno, ko sem že hotel izstopiti v plitvino pred obalo. Voda je tu precej od obale globoka le kake pol metra, vendar dovolj globoka za plutje s takim katamaranom, ker se krmila lahko delno dvignejo iz vode. Policijski gumenjak se je moral zasidrati precej od obale stran, zato sta naju policaja poklicala kar s sireno. Še dobro, da ima prijatelj sokolje oko, jaz nisem uspel prebrati napisa Policija, pa tudi vrsta čolna ni spominjala na policijski. "Nalevokrug" bi rekli v bivši JLA in še dobro, da je pihalo, sicer bi moral do policajev priveslat. Postopek je bil korekten, na koncu še dve besedi o vremenu in že sta odglisirala okrog Pregaznika, verjetno v Martinščico.
Prostrana plaža na zahodni obali Zeče
Jezerce ob plaži
Plovbo sva z maestralom v krmo nadaljevala proti zalivu Ridifuntana na Lošinju. Pogled na uro je razkril, da bo to tudi najjužnejša točka najine avanture. V zalivu sva pokosila, a ne prav z apetitom, saj je bil poln odpadkov, ki jih je morje (oziroma brezbrižni mornarji) pustilo na obali.
Pogled iz zaliva Ridifuntana na Lošinju, v ozadju Unije
Za nazaj proti Osorju je bil maestral dovolj močan, da sva se odločila še za ogled zaprtega zaliva Žal pod vasico Ustrine. V tem zalivu je zgrajenih enih pet hiš tik ob morju in daleč ena od druge. Le kako so dobili gradbeno dovoljenje?
Pogled na vasico Ustrine
Za konec naju je na poti proti Osorju ob petih popoldne dobil za tisti dan nenavadno močan zahodnik, da sva kar priletela na izhodiščno plažo v Osor. Škoda, da je bilo treba že domov.
k potepu in 'potepopisu'