pošiljam opis najine letošnje 16-dnevne rute na 8,5 m jadrnici. Za razliko od lanskega leta sva imela letos bolj pestro in zanimivo
1. Dan: Mali Lošinj
Prevzem jadrnice v marini Mali Lošinj, kamor jo je tast v pripeljal iz Izole. Sledi skupno kosilo, izmenjava ključev in ostale formalnosti. Vremenska napoved za naslednji dan ni dobra.
2. dan: Mali Lošinj
Ponoči je deževalo in tudi dopoldan kaže slabo. Odločiva se da, da ostaneva še en dan v Lošinju in izplujeva v ponedeljek. Popoldan in v noči na ponedeljek zapiha šibka burja in obeta se (začasno) izboljšanje vremena.
3. dan: Olib
Iz marine najprej izplujeva do luške kapitanije, kjer napravim spremembo crew liste. Kapitan in član posadke, ki sta pripeljala barko do Malega Lošinja, sta odšla v Slovenijo že 1. dan vendar ne glede na to na kapitaniji niso komplicirali. Do Oliba plujeva mimo Ilovika. Ne glede na lepo barvo vode se odločiva pohiteti in priti do Oliba čim prej, kajti obeta se poslabšanje vremena in jugo. Na Olibu se priveževa na muringe v zalivu, kjer sva bila skoraj sama. Zaradi napovedanih neviht spustim več vrvi kot ponavadi in in navežem še varovalno vrv na vrh boje. Cena za 8,5 m je 96 kun, kar je v primerjavi z drugimi otoki ugodno. Zaliv pred Olibom je dobro zaščiten proti jugu, ki je napovedan za naslednje dni. Popoldan sva se sprehodila do Slatinice, najlepše plaže na otoku. Kljub višku poletne sezone je plaža skoraj prazna. Olib je res oaza miru in za razliko od nekaterih drugih otokov, ki sva obiskala na poti, izgleda kar malo pozabljen od navtikov.
4.dan: Olib
4. dan se zbudiva v oblačno in deževno jutro. Izpraznim tender, ki je bil že poln vode. Ob 12.00 prva nevihta s severa, traja cca pol ure in nas vse dobro pretrese. Komaj vidim do sosednje jadrnice, neba in morja ni bilo mogoče ločit. Druga nevihta prav tako s severa je prišla ob cca. 20.00. Ker je izgledalo res grdo, je marinero malo pred začetkom nevihte s pomola v Olibu pregnal vsa plovila in jih napotil na muringe v zalivu. Prav nič nisem zavidal vsem, ki so v močnem severniku in pred grozečo črno kuliso morali loviti bojo
Tudi sam sem namreč razmišljal, ali bi se namesto na muringe raje privezal na pomol kjer sta bila voda in elektrika ampak tokrat sem se očitno pravilno odločil. Nevihta ni bila hujša od dopoldanske, saj je njen center šel nekoliko bolj severno od nas.
5. dan: Olib[/b]
Zjutraj je bilo delno jasno. Idejo, da se prestaviva vsaj do Silbe, opustim po pregledu vremenske napovedi - še vedno je napovedan jugo in padavine. Ker sem dvomil, da bi vreme zdržalo, se raje odpraviva na sprehod po otoku - ogromne luže, zalite kleti in vse polno zelenja. Prizor, ki ga ne pričakuješ konec julija v Dalmaciji. V času kosila ponovno začne deževati in z manjšimi prekinitvami dežuje do noči. Vse na barki je vlažno, kar me spravlja v slabo voljo. Tale ciklon Melisa res ni od muh.
6. dan: Ist
Končno lepo sončno vreme in lahko nadaljujeva pot. Na ograjah sušiva vse kar je možno. Piha lep NW in prijadrava praktično do zaliva pri mestu Ist, kjer se veževa na muring. Tu povsem druga zgodba, saj je večina muringov že zasedenih, cena 130 kun. Vrževa se v vodo in uživava ob pogledu na Marijo Snežno na vrhu hriba. Nekaj hiš na otoku je povsem poplavljenih, namesto vrta imajo bazen. Sledi sprehod po otoku in večerja - sveži odojek.
7. dan: Veli Rat
Z vodo sva že bolj na tesno, zato se odločiva za prenočevanje v marini Veli Rat. Na poti se za 2 uri ustaviva še v zalivu Pantera, kjer se skopava in pojeva kosilo. Ker na VHF noben ne oglasi, si pomagava sama in se priveževa na eno od prostih mest v marini. Kasneje izveva, da je to mesto zasedeno ampak da lastnika še ne bo danes in da lahko ostaneva. V bistvu mi je bilo zanj precej vseeno, bi se pa kdo oglasil na VHF ali pa svetoval kam se je treba privezat. Cena marine visoka, cca. 50 EUR + elektrika je samo v določenih intervalih. Za elektriko in vodo je treba kupovat žetone. Zvečer greva na sprehod po vasi in nakupiva zaloge vode in kruha.
8. dan: Sakarun
Odplujeva proti najini najjužnejši destinaciji, opevanemu zalivu Sakarun. Na poti se ustaviva in poslikava razbitino ladje pred svetilnikom na Velem Ratu ter enega najlepših svetilnikov na Jadranu. Ob 13.00 so že skoraj vsi muringi v Sakarunu zasedeni, zaliv je poln najrazličnejših plovil, od megajaht do manjših čolnov, s katerimi prihajajo ljudje na dnevno kopanje. Plaža je res lepa, ampak sam bi bolj svetoval njen obisk izven sezone. Cena muringa okoli 110 kun. Ponoči naju maje ˝mrtvo morje˝ zato slabo spiva, proti jutru se napoveduje jugo in manjše poslabšanje vremena.
9. dan: Molat
Zbudiva se v pretežno oblačno jutro z rahlim jugom. Obrneva nazaj proti severu, cilj je Zapuntel na otoku Molat. Veter piha naravnost v krmo zato motorirava. Preganjajo naju grozeči oblaki z zahoda, očitno se letos vreme ne bo ustalilo. Do zaliva Zapuntel prideva še pravočasno in se priveževa na muringe. Od nevihte razen nekaj kapljic, ki jih je prinesel veter, ni bilo nič. Ker nisva pri volji za kuho, greva na kosilo k Perotu in jeva odlično. Sledi sprehod do vasi Zapuntel v notranjosti otoka. Vse izgleda zapuščeno in prazno, ni občutka da smo sredi turistične sezone. Zaradi obilnega dežja je na cesti veliko mrtvih žab. Zvečer se na veliki jahti, zasidrani na pomolu, nekdo igra s svetlobnim laserjem in sveti v barke po zalivu. Šele po glasnih protestih in žvižgih se igra konča.
10. dan: Ilovik
Zjutraj odrineva proti Iloviku v bonaci in sončnem vremenu. Ko prideva mimo Silbe, zapiha rahel NW in odprem flok. Malo pred vhodom v preliv pri Olibu se vame z majhnim čolnom skoraj zaleti povsem pijan domačin s katerim izmenjava nekaj krepkih. Veževa se na muring pri pokopališču na otoku Sv. Peter. Sledi kopanje, sprehod po otoku in večerja pri Amic-u. Hiše na Iloviku so za razliko od Oliba ali Molata obnovljene, ponudba v trgovini je večja.
11. dan: Susak
Že zjutraj piha burja, nebo je delno jasno. Nad Istro se podijo oblaki in najverjetneje dežuje. Oblačna burja se še okrepi, in po nekaj minutah mi je jasno da s polnimi jadri ne bo šlo. Pospravim flok in z glavnim jadrom vozim 5-6 vozlov proti Susku. Valovi 2-3 in kar dobro naju premetava. Vremenska napoved se je spremenila in za naslednje dni je napovedana burja. Ne glede na se odločiva za Susak pod pogojem, da bo v luki kaj prostora. Najprej naju hoče marinero odslovit češ da so vsa mesta že rezervirana. Ko poveva, da sva jih klicala na VHF in da se noben ni javil ter da je žena noseča popusti in nama dodeli mesto na zunanji strani pomola. Oddahneva si ker res nisva imela nobene želje nadaljevat po valovih do Lošinja ali Unij. Proti večeru se je burja še ojačala in barko je kljub temu, da sem jo pritrdil tudi s šprinkom, tako premetavalo da ponoči nisva mogla spat na njej. Zato sva se skupaj s spalnimi vrečami premaknila v manjši čoln od družinskega prijatelja, ki je bil zasidran v mandraču.
12. dan: Susak
Burja ni popuščala in ni bilo možnosti za prečenje Kvarnerja. Po napovedih naj bi burja v naslednjih dneh počasi oslabela, zato sva čakala. Vreme je bilo sončno in zaradi burje je bilo število turističnih ladij, ki vozijo dnevne kopalce na Susak, manjše. Posledično sva uživala v morju in soncu. Popoldan se zraven naju z Bavario 39 privežejo Avstrijci in pri tem popraskajo mojo barko. Ni mi bilo jasno, kako jim je to uspelo kajti prostora in posadke je bilo veliko, burja pa v tistem času ni močno pihala. Na srečo ni bilo nič resnega. Zvečer večerja Pri Barbari. Zvečer je burja spet ojačala, ampak tokrat sva lahko spala na barki kljub tresljajem.
13. dan: Susak
Za danes sva planirala odhod, ampak burja in valovi kljub nekaterim napovedim niso popustili. Najprej prestaviva odhod na kasnejšo uro, nato pa na naslednji dan. Malo sem bil že slabe volje, ker je bil že četrtek (do nedelje pa morava biti doma). Ampak čez Kvarner se borit proti valovom 2-3 z 8,5 m barko ni ravno prijetno. Privez na Susku so nama računali od 155 do 250 kun, odvisno od tega ali koristiš elektriko in vodo. Prav zabavno je bilo spremljati, kako marineri prevezujejo in prestavljajo barke v (pre)natrpanem mandraču.
14. dan: Veruda
Vstaneva ob 6h zjutraj, že prejšnji večer je bilo jasno da bova končno lahko odrinila čez Kvarner. Do sredine Kvarnerja imava še burjo, zato motoriram in imam odprt flok (6 vozlov). Bolj ko se bližava Porerju, bolj burja slabi in malo pred Porerjem padeva v bonaco. Po kakšni uri veter obrne na maestral. V Verudi najprej natočiva gorivo, nato se veževa v marino. Sledi popoldansko spanje.
15. dan: Novigrad
V krmo nama piha jugo, zato motorirava. Valovi nama dajejo pospešek. Vročina pritiska in prvič letos si želim, da bi bilo hladneje. Pri Sv. Ivanu na Pučini občudujeva delfina. V Novigradu se veževa na komunalni vez na glavnem pomolu pri cerkvi. Popoldan skrtačim in umijem tender. V slabem mesecu se je na njem nabralo kar veliko školjk. Proti večeru se vreme poslabša in pade nekaj kapelj. Na luški kapitaniji urediva vse za jutrišnji odhod. Zvečer se dobimo z družino na večerji.
16. dan: Izola
Danes je zadnji dan in ker morava priti domov se odločiva za zgodnji odhod. Ampak kot zanalašč motor ne vžge, gumb za zagon je povsem mrtev ker očitno ni kontakta. Najprej sem preklel vse žive in mrtve, nato pa je bilo treba problem rešit. Klical v marino ali imajo dežurnega serviserja. Ker je bila nedelja, so v marini povedali da njihov danes ne dela. Zato sem se kasneje peš odpravil proti suhem vezu, kjer so neke delavnice. Tam sem srečal žensko in serviserja. Obljubil je, da bo čez dobro uro prišel pogledat kaj je narobe čeprav je nedelja in on danes ne dela, zato je to njegova dobra volja (to je kar nekajkrat poudaril). In res je čez cca. 1,5 ure prišel in pogledal motor. Povezava med alternatorjem in starterjem je bila prekinjena, ker so se žice pretrgale - očitno zaradi tresljajev motorja in preveč napetih žic. Ker ni imel pravega orodja, je rekel da ga gre iskat in da bo nazaj čez 15 minut. Prišel je čez debelo uro in vmes me je že resno skrbelo, da me v ponedeljek ne bo službo. Potem je le prišel, popravil in zaračunal 40 EUR. Na kapitaniji in policija urediva še formalnosti in odplujeva do Izole, kamor prideva okoli 5h popoldan.
Pod črto je bilo to eno bolj zanimivih jadranj.
)mornar potegne z dna in poda, da jo ob boku pocasi vlecemo do premca in zavezamo. Posebej pri manjsih plovilih in jadrnicah je mooring potrebno zelo napeti, ker debelejsa veriga vcasih lezi nenapeta v mulju in se nato obmocnejsem vetru dvigne iz mulja in barka lahko udari v pomol.Pazi tudi, da se mooring vedno potopi predno krenes, ker niso vse vrvi obtezene in lahko se ti zgodi, da jo navijes na eliso ali zakacis z peto. 
