.
In smo šli zopet malce proti jugu. Ker je bilo goriva še kar nekaj sem se odločil, da bomo tankirali v Rovinju, kjer pa niso imeli bencina in smo šli nazaj do Vrsarja. Hecno in smešno. V Rovinju mi je predlagal, da če imam kante, ga lahko znosim s pumpe na cesti (100m stran), če ga že nujno potrebujem. Halo! Še enkrat "Hecno in smešno." No, saj smo še zmeraj v Istri in moraš to vzet , da "takle mamo tuki", kaj si pa pršov in nam probleme naredu.
Prva nameravana postaja je zmeraj v zalivu za otočkoma Frašker in Fraškerič pred Banjolami. Žena-mornarka (v nadaljevanju Ž/M) se odpravi na tradicionalno plavanje v tem zalivu, ko jaz še malo pregledujem in pospravljam prtljago, ribiško opremo itd. Ko se Ž/M na zadnji ploščadi tušira me vpraša, kaj sem zmetu v vodo, da je toliko rib.
In res jih je bilo na tisoče. Voda je vrela od Ušat. Krivec je bil pa lastnik te barke,
ki je namestil na dno steklo, da turisti lahko gledajo podmorje. Na tej poziciji se na kratko ustavi, da lahko hranijo ribe in povem vam, da jemljejo ljudem kruh iz roke. Če ne vidiš težko verjameš. Z gospodom sva na kratko poklepetala in je v smehu dejal, da so to njegove ribe.
Preko Kvarnerja b.p. Tankiranje in spanje na Lošinju do naslednjega dne pristat na znani lokaciji. Otok Ist.
Tukaj je dejaven tale potapljač-spužvar, ki ima psa pitbula, ki ga je bilo zmeraj malo strah ko je kdo šel proti barki.
Na severni strani imajo na Istu novo trajektno luko, toda še zmeraj ostajajo otok brez prometa, razen ....
Tole napravo na 1-2 "oslovske" moči je postavila verjetno Marija Terezija, pa je preživela njih, staro Yugo, novo Yugo, že kar nekaj Hrvaške pa še zmeraj izgleda zelo trdno in uporabno.
Je bilo nekaj dolgočasno popoldne in sem organiziral pasje borbe. Zaradi pomankanja borbenosti psov in nezainteresiranosti gledalcev nisem žal nič zaslužil s stavami.
Ja, jest je pa treba. Zato opravim krajše vodno popotovanje z namenom ribolova za gastro potrebe.
Ribon, Arbun.
Fratar, Pop, itd.
Pauk, Ranj.
Se mu vidi strupene črne bodice na hrbtu in s pokrova škrg, ki je pa prozorna.
Palamida.
Ta Škarpenica je pa verjetno ušla iz pakiranja za "Kinder jajček".
Pa še Vučič iz iste kolekcije, ki me zmeraj razjezi, ker potegne kot prava riba, pol pa takle. Je pa sorodnik mnogo bolj spoštovane gospe Kirnje.
Z Ista na Iž. Z Iža na Murter in od tam v jutranji bonaci proti NP Slapovi Krke. Lepo, mirno, da le trajalo .....
Trdnjava na vstopu v fjord proti Šibeniku.
Malce naprej je zapuščena kasarna Yugo vojske z velikimi opozorilnimi tablami in še večjo travo ter podrastjo, ki pa žal prerašča tudi uporabne in neizkoriščene pomole.
V samem fjordu je veliko gojiteljev školjk. Fjord sam je pa dolg cca 7 milj.
V Skradinu, kjer se mora barko parkirat, nas sprejemni odbor Admiralov v belem pospremi do prostega priveza za barko.
Z njihovimi barkačami se odpeljemo do slapov (95 kun vstopnina na os) kjer morski pes takoj začne z raziskovanjem.
Odkrije tudi čisto pravo ljubljančanko- žabarco.
Je pa lepo urejeno in narod uživa pri kopanju v sladki vodi.
Jaz pa trpim, da me vse boli, ker kamorkoli pogledam v vodo je rib ko dreka.
Za to turbino stoji velika zgodba. Sedaj je tu na ogled, sicer pa druga na svetu po začetku obratovanja. Razlike je bilo samo za dva dneva.
Sem še malo konje podkoval na brzino, ker je eden šepal.
Pa rib nenormalno veliko. Za znoret!
Po peš poti se naredi 2,7km. Lahko pa se dvigneš še na zgornje jezero (še 135 kun os) kjer te malo vozijo z barčicami itd. Na tej fotki se vidi spodnji most po katerem začneš luštno in nenaporno pot po slapovih reke Krke.
Že bledem, ker jih je res toliko..........
Samo mestece je simpatično, kakor tudi všečno oblikovan napis.
Na Murterju sva ostala po planu in zaradi vremena kak dan več, ker sva imela zelo dober privez (pa še brezplačen) in veter je onemogočal varno plovbo.
Zastave so kar lepo "ropotale".
Še domačini so malo ojačali vrvi in preverili, ker so dali napoved o pojačanju vetra.
Kar pa hrabrih fantov ne ustavi, da se ne gredo peljat in potem, ko jih "preseneti" cvilijo za pomoč.
Kapitan in morski pes pa opravita program popoldanske sieste.
Ma ni miru pr tej hiš! Ž/M priganja!
Že gremo na sprehod na drugo stran otoka.
Vračamo se po potki, ki nas pripelje na zelo spokojen kraj. Tem, ki tukaj počivajo verjetno ta lep razgled ne pomeni veliko.
Ja, v sili hudič še čevape je! Slabo vreme, ne da se opravljat gastro ribolova, pa moraš jit v stroške za meso.
Zastava je še zmeraj kar zravnana, kar pomeni, da danes ne gremo naprej.
Zato lahko še eno bevandico, pred večernim sprehajanjem po murterskih avenijah.
Na sprehod vedno pripravljen morski pes, ki je pravzaprav ona.
A boš že pršou? A ne vidš da te čakam?
Moški smo bili zmeraj lovci. Oče in sin se sicer trudita, toda ko jih opazujem nekaj časa je opaziti, da je to samo zabijanje časa.
Tale manjši vodni trajekt-transporter kar močno naložijo s travo s katero bodo krmili domače živali na Kornatih.
saj je bilo še kaj vmes, toda tale fotka je že posneta na Žutu.
Pred tole lepo hiško, ki ni kazala znakov življenja.
Vabe za ribolov primankuje in zjutraj moram opravit črvolov.
Tako lepa, mirna, kristalna voda obeta veliko. Prva trapula-past že čaka na gospoda Črva.
Je že izvlečen!
Saj ni za verjet, da za tole dobiš dve pici, ene in pol kalamare, pa dvoje sardele na žaru, itd ..................
Še eden!
Jih moram malo "poštimat". Če to počneš v vodi, se ti ne pretrgajo in ne poškodujejo.
Takole je izgledalo dva dni bivanja na Žutu.
Žalostno, toda res! Skoraj prazna marina na Žutu. Sredi meseca julija!
Preko Lošinja (tankanje in spanje), Osorja, Kvarnerja, zopet plavanje pred Banjolami, kjer se pofotka tale zanimivost. Kako smo komot. Menim, da je kar veliko psov, ki živijo bolje, kot marsikateri človek.
Še zadnja noč pred domom v Rovinju.
Po odjavi v Poreču plujeva 6-7m/h proti domu, skuhava in jeva zajtrk.
Dober tek nama vošči še delfin.
Plovba proti SLO je potekala mirno. Malo za Umagom proti Zambratiji je začelo deževati, kar mi je bilo dobrodošlo, da bi spralo sol z barke.
Potem pa tole:
http://www.morjeplovec.net/forum/viewtopic.php?t=2857
Pa LP
.
)
