- Drugo je opis iskušnje z nevihto na sidru, če do tega vseeno pride. Včasih si kje, kjer takega zavetrnega mesta za sidranje ni, ali je popolnoma zasedeno, ni dosegljivo v razpoložljivem času... Opcija za tak primer je lahko izpluti in - zunaj, proč od privetrne obale - počakati da mine.
Po mojem nam ta opis bostjanbe pride zelo prav, da se bolje zavemo, zakaj vse se je bolje izogniti takemu sidranju, ne da bi ga morali sami doživeti, in o tej plati bi se dalo še marsikaj vprašati in povedati.
Kako pa je med nevihto, če nisi zasidran?
- Mi smo v (mislim da isto) soboto minuli teden (11.6. 2016) popoldne pluli z zahoda proti polno razviti nevihti nad Slo obalo. Večji del proč od obale je bilo sončno, ko pa smo se bližali obali, je bilo nad nami zastrto, pred nami pa obala pod nevihtnim oblakom sploh ni bila vidna (in sta prišla zelo prav tako GPS kot radar, ki je med ostalim lahko kazal tudi močne padavine v bližini, kjer so bile najverjetnejše strele). Strel smo se v bistvu tudi najbolj bali, zato smo se držali dovolj proč od obale in tega področja (če se spomnite, je strela je nekoč polancu onesposobilo vso elektroniko, pri nas bi torej zlahka bilo 'adijo GPS in radar', a smo se temu srečno izognili).
Veter je večino časa naraščal postopno in enako postopno smo pravočasno krajšali jadra. Potem pa je za kratek čas hitrost vetra zelo naglo narasla na toliko, da je Bavaria 38 kakih deset minut plula 7 vozlov na dva metra genove in meter in pol glavnega jadra (rol genova z všito peno ob sprednjem robu je imela delno zvita morda celo boljši profil, kot polno razvita). Izkazalo se je, da je takrat pri jadrih nismo odnesli čisto brez škode: pri manjšem popravku v naslednjem tednu (garancijskem na novem jadru) pri letvici na zadnjem robu glavnega jadra je jadrar odkril tudi decimeter ali dva dolgo razparanino, za katero donevamo, da je nastala tedaj ob krajšem plahutanju zadnjega roba glavnega jadra.
Ker na dovolj globokem ni bilo valov, ki bi se rušili (kot se, ko pridejo na plitvino), plovba sicer ni bila problematična. Tu pa tam je prišla skupina dveh ali treh valov okrog 2 m amplitude in morda 10 m valovne dolžine, ampak se niso rušili. Če bi nas isti dobili na plitvem, kjer se valovna dolžina skrajša in višina vala poveča, bi to znalo biti več kot le neugodno.
Potem je veter je nanagloma zelo pojenjal, tako da smo najprej krajši čas pluli tudi na motor, potem pa ponovno razvili polna jadra. Med tem se je nevihta namreč postopno pomaknila proti severu in najprej se je pokazal konec Savudrijskega polotoka, potem pa še Piranski zaliv, hotel Bernardin in potem tudi Piran - kjer smo se mi najprej malo lovili z eno večjo jadrnico, ki je priplula iz nevihte in obrnila proti portoroški marini. Izkazalo se je, da je na bil brat skperja naše barke in se ni dal, tako da smo potem mi obrnili okoli punte v zavetje pred valovi in se pod cerkvijo zasidrali za eno kopanje, nato pa šli v domači pristan v Piran prespat.
Mi smo podnevi videli oznake zasidranih mrež in se jim lahko izognili, lahko smo pravoasno videli skupine višjih valov ali temno senco refula na morju. Vsega tega pri nočnem izplutju z neugodnega sidrišča v nevihto ne vidiš, ampak če si na primer bil zasiran v zalivu, kjer drugim popuste sidra in moraš ven, da te ne sesujejo, pač ispluješ, čeprav je težje, kot podnevi.
Tiste nočne nevihte s sobote na nedeljo, ki jo opiše Bostjanbe, mi na drugi strani rta tisto noč sploh nismo opazili in smo jo prepali...
Slike tega imam, ampak me še vedno zeza SW
- To je star, a še zanesljiv in uporaben prenosni računalnik (z XP, za katerega za zdaj kaže, da ni gonilnika za ta fotoaparat in če hočem do vsebine kartice, mi ponuja, naj jo prej formatiram
Najbrž se bom spravil in za 15 evrov razširil RAM s 3 na 4 GB in zamenjal operacijski sistem za Win 7 64 bit, preden se grem nazaj učit Linux (in nameščanje gonilnike za fotoaparat na njem
V glavnem, ni dolgčas.
