OdgovorNapisal/-a mirante » Ne Maj 29, 2016 01:52
Spet sem na obisku doma in sem lahko prelistal komentarje.
Hvala za pozdrave.
Dodal pa bi še nekaj pojasnil:
Razsoljevalnika na barki nimam, ker sem pri odločanju vedno našel več razlogov proti kot za, prevladali pa so finančni in tudi dejstvo, da več kot imaš na barki naprav, več se jih pokvari.
Vodo skorajda vedno lahko dobiš na otokih. Da na Galapagosih nismo napolnili tankov z vodo, je pač delno posledica naše lenobe (se nam je ni dalo s čolnom večkrat prevažati v kanticah z obale na sidrišče) in ker sem načrtoval krajše etape, kot se nam je potem zaradi nenavadnega vremena vse skupaj časpovno podvojilo.
Vode nam ni zmanjkalo, smo pa seveda morali z njo varčevati, da nam je ne bi zmanjkalo, če bi se nam na poti še kaj dodatno zalomilo.
Podobno je bilo z nafto, ko smo veliko brezveterij premotorirali počasi na zelo nizkih obratih. Za prečkanje oceana na jadrnico težko natočiš za več kot 20 % poti nafte. To praviloma tudi ni potrebno.
Veter je bil vačinoma veliko šibkejši, ko na mojih prejšnjih prečenjih oceanov in kar polovico zdajšnje poti smo prejadrali s spinakerjem. Na prejšnjih poteh pa sem jadral pretežno s skrajšanimi jadri. Jadralci so v svojih pogovorih po radijskih postajah omenjali El Nino, vendar je ta fenomen zadnje mesece v upadanju in je temperatura tropskega Pacifika zdaj že spet v mejah normale, od junija naprej pa strokovnjaki napovedujejo prehod na La Nino, kar pomeni hladnejši Pacifik in močnejše pasate.
Kakorkoli že, povprečno hitrost jadranja (plovbe) smo imeli še vedno blizu 6 vozlov, kar je čisto spodobno. Na prejšnjih prečenjih oceanov s pasati je bilo povprečje pri 7 vozlih in teh 16 % razlike nam je na celotni poti vzelo 5 dni, ki bi jih z veseljem dodatno preživeli na otokih. Skrajšani postanki na otokih niso ravno pozitivno vplivali na razpoloženje na barki.