G R Č I J A III 2009
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator, kr en
-
Novinec
- Admiral
- Prispevkov: 2569
- Pridružen: Pe Feb 15, 2008 22:41
- Kraj: Sailing on the world
- Kontakt:
Čas ga verjetno muči, mogoče še kakšna nostalgija na morej in Grčijo, zato počasi piše 
Sam naš Luftar potem napiše zelo dobro in podkrepi z dobrimi fotografijami. Mmmmmmmmmmmmmm se mi že "lušta" morja, poletja,.... CAR a verjameš da me razganja, pa ni še ne pomlad in ne mesec maj
Kaj to pomeni! Dragi Luftar, ti kar piši in piši in mi bomo brali in še čitali po vrhu.
LP
Sam naš Luftar potem napiše zelo dobro in podkrepi z dobrimi fotografijami. Mmmmmmmmmmmmmm se mi že "lušta" morja, poletja,.... CAR a verjameš da me razganja, pa ni še ne pomlad in ne mesec maj
Kaj to pomeni! Dragi Luftar, ti kar piši in piši in mi bomo brali in še čitali po vrhu.
LP
"Morje je med vsemi opojnostmi najbolj opojno!"
...........................................................(J.H.)
...........................................................(J.H.)
19.05
Zjutraj so sosedi drug za drugim odhajali iz pristanišča. Tudi jaz sem hotel oditi, vendar je bila sosedova veriga tako čudno položena, da sem domneval da je vržena čez mojo verigo, zato sem čakal, da bo najprej on odplul potem pa še jaz. Okoli 11.00 ure sem ga vprašal če bo danes odplul, dejal pa je da bo počakal še kakšen dan. Ni mi ostalo drugega, kot da dvignem sidro in bomo videli kaj bo. Moje domneva je bila pravilna. Ko se bližam sidru, slišim, da mi vinč vse težje dela, kajti z verigo sem dvigoval tudi njegovo sidro. Sicer pa sem deloma tudi sam kriv saj sem v tem mirnem zalivčku z globino 3 m vrgel veliko preveč verige. Toda kaj ko so bili ob prihodu malo grozeči oblaki in sem se hotel malo bolje zasidrati, iz vsega pa ni nič nastalo, pa tudi če bi, bi je bilo dovolj pol manj.
Na hitro sem se odločil, kaj mi je storiti in se pripravil za akcijo, ko je sosed začel vleči sidro, ter sem se ustrašil, da bo naredil le še večjo zmedo. Zaklical sem mu naj pusti vse na miru, saj bom že sam vse uredil. Spustil sem verigo in odšel po malo močnejšo vrv s katero si bom pomagal. Zopet sem dvignil verigo in z njo tudi sosedovo sidro tako visoko, da sem ga lahko dosegel in privezal z vrvjo. Sedaj sem vzel kavelj, dvignil verigo iz sidra in jo spustil v morje. Ostalo mi je da še spustim njegovo sidro in lahko sem nadaljeval z dviganjem mojega sidra. Ko sem po končanem manevru plul mimo njegove barke se mi je soseda zahvaljevala, jaz pa sem ji v šali dejal, da jih bo to drugič stalo eno pivo.
Odločil sem se, da bom odšel na Paxos v zaliv Lakka. Imel sem zelo ugoden veter do 20 vozlov in čudovito jadranje. Ko sem priplul do tja sem imel kaj videti. Jadrnica do jadrnice, za mano pa še cela flota čarteristov. Komaj sem našel primeren kotiček kjer sem vrgel sidro na kakih 3,5 m in spustil nekaj več kot 15 m verige. Ustavil sem se pred veliko jadrnico Moody. Mislil sem, da bo v zalivu mirno, vendar so v zaliv vseeno prihajali ostanki maestrala, ki je pihal zunaj.
Vasica na koncu prijetnega zaliva Lakka. Slika je iz leta 2007, ko v zallivu še ni bilo veliko bark.
Zjutraj so sosedi drug za drugim odhajali iz pristanišča. Tudi jaz sem hotel oditi, vendar je bila sosedova veriga tako čudno položena, da sem domneval da je vržena čez mojo verigo, zato sem čakal, da bo najprej on odplul potem pa še jaz. Okoli 11.00 ure sem ga vprašal če bo danes odplul, dejal pa je da bo počakal še kakšen dan. Ni mi ostalo drugega, kot da dvignem sidro in bomo videli kaj bo. Moje domneva je bila pravilna. Ko se bližam sidru, slišim, da mi vinč vse težje dela, kajti z verigo sem dvigoval tudi njegovo sidro. Sicer pa sem deloma tudi sam kriv saj sem v tem mirnem zalivčku z globino 3 m vrgel veliko preveč verige. Toda kaj ko so bili ob prihodu malo grozeči oblaki in sem se hotel malo bolje zasidrati, iz vsega pa ni nič nastalo, pa tudi če bi, bi je bilo dovolj pol manj.
Na hitro sem se odločil, kaj mi je storiti in se pripravil za akcijo, ko je sosed začel vleči sidro, ter sem se ustrašil, da bo naredil le še večjo zmedo. Zaklical sem mu naj pusti vse na miru, saj bom že sam vse uredil. Spustil sem verigo in odšel po malo močnejšo vrv s katero si bom pomagal. Zopet sem dvignil verigo in z njo tudi sosedovo sidro tako visoko, da sem ga lahko dosegel in privezal z vrvjo. Sedaj sem vzel kavelj, dvignil verigo iz sidra in jo spustil v morje. Ostalo mi je da še spustim njegovo sidro in lahko sem nadaljeval z dviganjem mojega sidra. Ko sem po končanem manevru plul mimo njegove barke se mi je soseda zahvaljevala, jaz pa sem ji v šali dejal, da jih bo to drugič stalo eno pivo.
Odločil sem se, da bom odšel na Paxos v zaliv Lakka. Imel sem zelo ugoden veter do 20 vozlov in čudovito jadranje. Ko sem priplul do tja sem imel kaj videti. Jadrnica do jadrnice, za mano pa še cela flota čarteristov. Komaj sem našel primeren kotiček kjer sem vrgel sidro na kakih 3,5 m in spustil nekaj več kot 15 m verige. Ustavil sem se pred veliko jadrnico Moody. Mislil sem, da bo v zalivu mirno, vendar so v zaliv vseeno prihajali ostanki maestrala, ki je pihal zunaj.
Vasica na koncu prijetnega zaliva Lakka. Slika je iz leta 2007, ko v zallivu še ni bilo veliko bark.
20.5.
Vso noč me je močno guncalo. Valovi – ostanki včerajšnjega vetra, ki je bil tako ugoden za jadranje, so me skoraj vso noč guncali, nekako do pol četrte ure zjutraj, nato pa se je tako umirilo, da sem se zaradi tega prebudil. Jutro mirno toda vlažno. Pogledam na vlagomer kaže 90 %. Ugotovil sem, da mi je pozicijska lučka požrla veliko elektrike. Voltmeter kaže samo še 10.4 V, in tudi hladilnik mi je nehal delati, ker je bilo premalo elektrike.
Medtem ko sem pobrisal barko ker je bila vsa mokra od vlage, se je dodobra zdanilo. Čudovito azurno mirno morje, vkljub temu pa mi nekaj ni bilo v redu. Izguba elektrike mi ne da miru. Grem pogledat sončne celice in vidim da so dokaj umazane. Dobro, da je bilo veliko vlage in sem jih lahko dodobra umil. Takoj je voltmeter poskočil na 11.2 V. Vkljub vsemu imam še vedno slab občutek, nekaj ni v redu.
Sklenil sem, da si bom ogledal barko od spodaj, saj je še nisem videl. Ko smo jo lani kupovali jo nismo dvignili, ker me je prodajalec prepričal, da je intaktna in jo je sam zaščitil z devetimi protiosmoznimi premazi. Na palubi in v notranjosti pa smo imeli toliko dela, da nisem odšel pod vodo, da bi si jo ogledal. Ko pa sem hotel, je na hitro prišlo slabo vreme in se mi ni dalo riniti pod vodo. Kakorkoli, sedaj si jo bom dodobra ogledal.
Vzamem masko in plavuti ter se spustim v vodo. Malo plavam okoli in vidim, da so se počasi začele nabirati alge, kar pa ni čudno saj je drugo leto v vodi. Letos bom lahko še veselo plul. Vidim, da ima barka skeg od lupine do konca krmila kar me navda z veseljem. Nekako mi niso všeč izvedbe bark brez skega. Potopim se še pod vodo da si dobro ogledam kobilico. Toda groza. Ko se pod vodo kopičim da bi si dobro ogledal kobilico mi pride voda v uho in me zaboli kot da bi me nekdo rezal. Takoj izplavam in pospravim opremo. Zgleda, da si še nisem pozdravil ušesa, kajti preden smo odjadrali iz Pule sem bil pri svoji zdravnici in mi je zaradi bolečine v ušesu predpisala antibiotike. Sedaj me je to tako bolelo, da sem takoj vzel dve tableti lekadola.
Čez kako uro se zadeva nekako umiri, ker pa imam še ves dan pred sabo, sklenem da bom odpeketal v Gaios, da bom prijavil barko. Do tja imam kako uro motoriranja ter si bom še malo napolnil akumulatorje.
Pripravim vse potrebno, vžgem motor in pričnem dvigovati sidro. Vidim, da je sidro polno blata zato ga poizkusim spustiti v vodo, da se bo malo opralo. Tisti trenutek pa nekaj zaropota, ter veriga ne gre ne naprej ne nazaj. Grem pogledat na premec in vidim, da se je veriga zataknila v pokrov. Takoj skočim po gumijasto kladivo, da bom izbil verigo. S kladivom ne morem izbiti verige, zato mi ne ostane drugega, kot da odvijačim pokrov. Paziti moram tudi na sosednje barke, kajti sedaj plutam po zalivu. Kar nevarno sem se že približal sosednji barki s katere me kar nekam sumljivo gledajo. Ker potrebuje naslednja operacija malo več dela, moram odriniti na odprto morje, kjer ni bark.
Odpeljem iz zaliva, vendar so tu že valovi in moram zelo paziti, da mi orodje ne odleti v vodo. Vkljub temu da me kar močno gunca, se lotim dela in po sreči brez težav odvijem pokrov in s tem sprostim verigo. Dvignem sidro in sedaj lahko končno odplujem v Gaios.
Kako miljo od Lakke je zelo nevarna čer kakšen meter pod vodo, zato se ji moram ogniti. Odločim se da bom plul po zunanji stani, kajti tudi pri obali je nekaj čeri, ki se jim je potrebno ogniti. Ko tako plujem, mi na ploterju kaže, da plujem točno v njeni smeri. Avtopilota usmerim še malo levo, vendar mi ploter še vedno kaže, da grem točno v smeri plitvine. Zopet popravim pilota, vendar je situacija skoraj ista. Odločim se, da bom plul v smeri in po potrebi šele zadnji čas ukrepal. No končno sem vzporedno s plitvino in menim da je nekako 150 metrov desno od mene, zato usmerim jadrnico direktno proti Gaiosu.
Ko pridem skoraj do preliva, se odločim, da bom ročno vozi po prelivu, v tem momentu pa mi avtopilot zavije točno proti obali, ki se kar nevarno bliža. Hitro izklopim pilota in prevzamem krmilo. Počasi plujem po prelivu in opazujem kje bi se lahko zasidral in privezal. Ko tako plujem, vidim da neka jadrnica sidra. Vidim, da so profesionalci. Vkljub vetru, ki je začel pihati v bok mirno vržejo sidro in se zelo lepo privežejo med dve barki.
Isti manever moram narediti tudi sam. Najdem primeren prostor, obrnem barko in se pripravim, da bi spustil sidro, toda ne smem. Čim se je barka ustavila, da bi jo zapeljal nazaj, jo je zgrabil veter in mi jo takoj zasukal. Moram ponoviti manever in barko bolj obrniti v smer vetra. Ko to naredim, pričnem spuščati sidro in se nekako privežem na obalo. V tistem pa priteče nek možak, in pravi, da sem vrgel verigo čez njegovo ter da moram sidrati drugod, kajti on mora imeti dovolj prostora za obračanje. Vidim, da je to velika turistična barka dolga kake 30 m. Res bolje da se umaknem. Odvežem jadrnico in pričnem dvigovati sidro. Sedaj šele vidim, da moje verige nisem vrgel čez njegovo, kajti moje sidro je le kake 10 m pred barko. Hvala bogu, da me je odgnal, saj sidro ne bi nič držalo. Vidim, da še nisem navajen sidranja, ker se veriga dokaj počasi spušča. Ponoviti moram manever. Najdem primeren prostor drugod. Sedaj sidro že v naprej spustim v vodo za kake dva metra, močno obrnem barko skoraj v veter in pričnem voziti nazaj. Istočasno moram popuščati sidro in mi gre še kar nekako dobro, le preden se ustavim, mi veter zopet porine v sosednjo barko. Dobro, da sem imel že pripravljene bokobrane, tako, da se rahlo naslonim na njih. Ko so oni videli, da sem sam, takoj skočijo in mi pomagajo privezati barko. Malo še zategnem sidro in vidim da drži.
Ugasnem motor preverim vozle, ki so mi jih naredili sosedje, malo prevežem vrvi in se malo razgledam. Sedaj vidim, da je bil na tisti barki, za katero sem mislil da so na njej profesionalci, starejši par. Tako kot jaz, odnosno še slabše, sta sidro vrgla kakšen meter pred barko. Sedaj je starejši gospod privlekel na dan čolniček, naložil na njega sidro in ga poizkusil prepeljati na mesto za sidranje. Nikakor mu ne gre, zato mu predlagam, da na čolniček naloži tako sidro kot verigo, in jo počasi spušča v morje. Naredi tako in počasi mu uspe da se vsidra.
Sam vzamem dokumente in odhitim na kapetanijo, da prijavim barko. Kapetanu povem zgodbo o prijavljanju na Krfu in se čudi, da tam niso imeli ustreznih papirjev, saj so daleč na okoli največja kapetanija in bi jih če kdo, oni morali imeti. Sam jih tudi nima. Pravi mi naj se zjutraj oglasim pri njemu in bomo uredili.
Vrnem se na barko in vidim, da se dva Francoza trudita tako kot jaz privezati barko. Hitro skočim ter jima pomagam, za kar sta zelo hvaležna. Ko uredita vse potrebno, me eden vpraša, če imam rad tuno. Ne vem zakaj me to sprašuje, vendar prikimam. Pravi naj počakam. Mislim si, da bo verjetno prinesel kako tunino konzervo v zahvalo, vendar se prikaže z veliko plastično posodo, kjer so veliki komadi sveže tune. Pravi naj vzamem kar dva komada. Nekako mi je nerodno, kajti tudi brez tega bi jim pomagal privezati barko. Vzamem manjši komad mesa in ko to vidi pravi da ta ni preveč dober, vzame velik kos in mi da oba, obenem pa pove, da sta med jadranjem od Italije do Grčije ujela 20 kg težko tuno, ter sta se kar pol ure mučila z njo, sedaj pa jo imata kar dovolj in sta se je že kar naveličala. Rad jima verjamem, jaz pa sem dobil 2 kg kvalitetnega mesa. Hitro bom narezal in še danes vse spekel.
Odhitel sem v mesto po solato in svež kruh spekel tuno in jo zalil z original francoskim vinom Cabrnet souvinion. Bila je čudovita večerja. Sosedoma pa sem dal slovensko pivo Union, tako smo večerjali vsak na svoji barki, jaz s francoskim vinom, oni pa s slovenskim pivom.
Dan je bil res poln dogodkov, od slabih do dobrih, no sedaj pa upam da bom lahko mirno zaspal. No lej ga vraga! ni še vsega konec. Kot zakleto! Izpadla mi je plomba, ki mi jo je zdravnica namestila ŠTIRI dni preden sem odplul v Grčijo. Svinjarija!
Šele po dveh dneh sem se ob pisanju dogodkov spomnil, da bi lahko poslikal darilo Francozov. Žal je od darila ostalo le malo.
Vso noč me je močno guncalo. Valovi – ostanki včerajšnjega vetra, ki je bil tako ugoden za jadranje, so me skoraj vso noč guncali, nekako do pol četrte ure zjutraj, nato pa se je tako umirilo, da sem se zaradi tega prebudil. Jutro mirno toda vlažno. Pogledam na vlagomer kaže 90 %. Ugotovil sem, da mi je pozicijska lučka požrla veliko elektrike. Voltmeter kaže samo še 10.4 V, in tudi hladilnik mi je nehal delati, ker je bilo premalo elektrike.
Medtem ko sem pobrisal barko ker je bila vsa mokra od vlage, se je dodobra zdanilo. Čudovito azurno mirno morje, vkljub temu pa mi nekaj ni bilo v redu. Izguba elektrike mi ne da miru. Grem pogledat sončne celice in vidim da so dokaj umazane. Dobro, da je bilo veliko vlage in sem jih lahko dodobra umil. Takoj je voltmeter poskočil na 11.2 V. Vkljub vsemu imam še vedno slab občutek, nekaj ni v redu.
Sklenil sem, da si bom ogledal barko od spodaj, saj je še nisem videl. Ko smo jo lani kupovali jo nismo dvignili, ker me je prodajalec prepričal, da je intaktna in jo je sam zaščitil z devetimi protiosmoznimi premazi. Na palubi in v notranjosti pa smo imeli toliko dela, da nisem odšel pod vodo, da bi si jo ogledal. Ko pa sem hotel, je na hitro prišlo slabo vreme in se mi ni dalo riniti pod vodo. Kakorkoli, sedaj si jo bom dodobra ogledal.
Vzamem masko in plavuti ter se spustim v vodo. Malo plavam okoli in vidim, da so se počasi začele nabirati alge, kar pa ni čudno saj je drugo leto v vodi. Letos bom lahko še veselo plul. Vidim, da ima barka skeg od lupine do konca krmila kar me navda z veseljem. Nekako mi niso všeč izvedbe bark brez skega. Potopim se še pod vodo da si dobro ogledam kobilico. Toda groza. Ko se pod vodo kopičim da bi si dobro ogledal kobilico mi pride voda v uho in me zaboli kot da bi me nekdo rezal. Takoj izplavam in pospravim opremo. Zgleda, da si še nisem pozdravil ušesa, kajti preden smo odjadrali iz Pule sem bil pri svoji zdravnici in mi je zaradi bolečine v ušesu predpisala antibiotike. Sedaj me je to tako bolelo, da sem takoj vzel dve tableti lekadola.
Čez kako uro se zadeva nekako umiri, ker pa imam še ves dan pred sabo, sklenem da bom odpeketal v Gaios, da bom prijavil barko. Do tja imam kako uro motoriranja ter si bom še malo napolnil akumulatorje.
Pripravim vse potrebno, vžgem motor in pričnem dvigovati sidro. Vidim, da je sidro polno blata zato ga poizkusim spustiti v vodo, da se bo malo opralo. Tisti trenutek pa nekaj zaropota, ter veriga ne gre ne naprej ne nazaj. Grem pogledat na premec in vidim, da se je veriga zataknila v pokrov. Takoj skočim po gumijasto kladivo, da bom izbil verigo. S kladivom ne morem izbiti verige, zato mi ne ostane drugega, kot da odvijačim pokrov. Paziti moram tudi na sosednje barke, kajti sedaj plutam po zalivu. Kar nevarno sem se že približal sosednji barki s katere me kar nekam sumljivo gledajo. Ker potrebuje naslednja operacija malo več dela, moram odriniti na odprto morje, kjer ni bark.
Odpeljem iz zaliva, vendar so tu že valovi in moram zelo paziti, da mi orodje ne odleti v vodo. Vkljub temu da me kar močno gunca, se lotim dela in po sreči brez težav odvijem pokrov in s tem sprostim verigo. Dvignem sidro in sedaj lahko končno odplujem v Gaios.
Kako miljo od Lakke je zelo nevarna čer kakšen meter pod vodo, zato se ji moram ogniti. Odločim se da bom plul po zunanji stani, kajti tudi pri obali je nekaj čeri, ki se jim je potrebno ogniti. Ko tako plujem, mi na ploterju kaže, da plujem točno v njeni smeri. Avtopilota usmerim še malo levo, vendar mi ploter še vedno kaže, da grem točno v smeri plitvine. Zopet popravim pilota, vendar je situacija skoraj ista. Odločim se, da bom plul v smeri in po potrebi šele zadnji čas ukrepal. No končno sem vzporedno s plitvino in menim da je nekako 150 metrov desno od mene, zato usmerim jadrnico direktno proti Gaiosu.
Ko pridem skoraj do preliva, se odločim, da bom ročno vozi po prelivu, v tem momentu pa mi avtopilot zavije točno proti obali, ki se kar nevarno bliža. Hitro izklopim pilota in prevzamem krmilo. Počasi plujem po prelivu in opazujem kje bi se lahko zasidral in privezal. Ko tako plujem, vidim da neka jadrnica sidra. Vidim, da so profesionalci. Vkljub vetru, ki je začel pihati v bok mirno vržejo sidro in se zelo lepo privežejo med dve barki.
Isti manever moram narediti tudi sam. Najdem primeren prostor, obrnem barko in se pripravim, da bi spustil sidro, toda ne smem. Čim se je barka ustavila, da bi jo zapeljal nazaj, jo je zgrabil veter in mi jo takoj zasukal. Moram ponoviti manever in barko bolj obrniti v smer vetra. Ko to naredim, pričnem spuščati sidro in se nekako privežem na obalo. V tistem pa priteče nek možak, in pravi, da sem vrgel verigo čez njegovo ter da moram sidrati drugod, kajti on mora imeti dovolj prostora za obračanje. Vidim, da je to velika turistična barka dolga kake 30 m. Res bolje da se umaknem. Odvežem jadrnico in pričnem dvigovati sidro. Sedaj šele vidim, da moje verige nisem vrgel čez njegovo, kajti moje sidro je le kake 10 m pred barko. Hvala bogu, da me je odgnal, saj sidro ne bi nič držalo. Vidim, da še nisem navajen sidranja, ker se veriga dokaj počasi spušča. Ponoviti moram manever. Najdem primeren prostor drugod. Sedaj sidro že v naprej spustim v vodo za kake dva metra, močno obrnem barko skoraj v veter in pričnem voziti nazaj. Istočasno moram popuščati sidro in mi gre še kar nekako dobro, le preden se ustavim, mi veter zopet porine v sosednjo barko. Dobro, da sem imel že pripravljene bokobrane, tako, da se rahlo naslonim na njih. Ko so oni videli, da sem sam, takoj skočijo in mi pomagajo privezati barko. Malo še zategnem sidro in vidim da drži.
Ugasnem motor preverim vozle, ki so mi jih naredili sosedje, malo prevežem vrvi in se malo razgledam. Sedaj vidim, da je bil na tisti barki, za katero sem mislil da so na njej profesionalci, starejši par. Tako kot jaz, odnosno še slabše, sta sidro vrgla kakšen meter pred barko. Sedaj je starejši gospod privlekel na dan čolniček, naložil na njega sidro in ga poizkusil prepeljati na mesto za sidranje. Nikakor mu ne gre, zato mu predlagam, da na čolniček naloži tako sidro kot verigo, in jo počasi spušča v morje. Naredi tako in počasi mu uspe da se vsidra.
Sam vzamem dokumente in odhitim na kapetanijo, da prijavim barko. Kapetanu povem zgodbo o prijavljanju na Krfu in se čudi, da tam niso imeli ustreznih papirjev, saj so daleč na okoli največja kapetanija in bi jih če kdo, oni morali imeti. Sam jih tudi nima. Pravi mi naj se zjutraj oglasim pri njemu in bomo uredili.
Vrnem se na barko in vidim, da se dva Francoza trudita tako kot jaz privezati barko. Hitro skočim ter jima pomagam, za kar sta zelo hvaležna. Ko uredita vse potrebno, me eden vpraša, če imam rad tuno. Ne vem zakaj me to sprašuje, vendar prikimam. Pravi naj počakam. Mislim si, da bo verjetno prinesel kako tunino konzervo v zahvalo, vendar se prikaže z veliko plastično posodo, kjer so veliki komadi sveže tune. Pravi naj vzamem kar dva komada. Nekako mi je nerodno, kajti tudi brez tega bi jim pomagal privezati barko. Vzamem manjši komad mesa in ko to vidi pravi da ta ni preveč dober, vzame velik kos in mi da oba, obenem pa pove, da sta med jadranjem od Italije do Grčije ujela 20 kg težko tuno, ter sta se kar pol ure mučila z njo, sedaj pa jo imata kar dovolj in sta se je že kar naveličala. Rad jima verjamem, jaz pa sem dobil 2 kg kvalitetnega mesa. Hitro bom narezal in še danes vse spekel.
Odhitel sem v mesto po solato in svež kruh spekel tuno in jo zalil z original francoskim vinom Cabrnet souvinion. Bila je čudovita večerja. Sosedoma pa sem dal slovensko pivo Union, tako smo večerjali vsak na svoji barki, jaz s francoskim vinom, oni pa s slovenskim pivom.
Dan je bil res poln dogodkov, od slabih do dobrih, no sedaj pa upam da bom lahko mirno zaspal. No lej ga vraga! ni še vsega konec. Kot zakleto! Izpadla mi je plomba, ki mi jo je zdravnica namestila ŠTIRI dni preden sem odplul v Grčijo. Svinjarija!
Šele po dveh dneh sem se ob pisanju dogodkov spomnil, da bi lahko poslikal darilo Francozov. Žal je od darila ostalo le malo.
21.5.
Po vseh včerajšnjih dogodivščinah sem zjutraj še kar mirno vstal. Jezil me je edino zob, vendar ker me ni bolel, bom verjetno že prebolel vso zadevo. Malo pred 8 uro sem odšel na kapetanijo, z mislijo, da sem morda prezgoden. Vendar je bil kapetan že tam in me je povabil v pisarno. Takoj mi je povedal, da je že kontaktiral s Krfom in je bilo vse tako kot sem mu povedal, vendar me tudi on ni mogel prijaviti, ker nima ustreznih papirjev. Dejal mi je naj odplujem v Sivoto – Mourtos, kjer imajo vse potrebne papirje.
Ker tako nisem imel početi kaj drugega, sem se odvezal in odpotoval v Sivoto. Sivota je novejše ime za Mourtos, to ime pa je še vedno napisano na starih zemljevidih. Do tja je kakih 16 Nm, ter sem malo jadral, malo motoriral. Privezal sem se točno pred kapetanijo in se šel prijaviti. Tam so me zopet nekaj časa zasliševali in telefonirali, potem pa se je eden le spravil in pričel pisati papirje. Moral je napisati kar 4 različne formularje in vsakega sem moral posebej plačati, vrednosti pa so bile naslednje: 29,35 EU, 16,91 EU 15,00 EU. Kaj je posamezen račun odnosno formular pomenil ne vem, kljub temu da mi je prijazen možak vse razložil. Vem edino da mi je zaračunal posebej vse formularje ki so stali z njegovim delom 0,88 EU.
Med njegovim delom – pisanjem formularjev sva malo klepetala, ko pa sem na steni videl plakat z neko čudno ribo, »ki me je spominjala na tropsko napihovalko« , obvestilo na plakatu pa je bilo da je strupena, sem ga vprašal kaj pomeni ta plakat. Potrdil mi je, da je res napihovalka in da so jih že kar nekaj ulovili. Domnevajo, da se je morje že tako segrelo da so te ribe prišle tudi v njihove kraje. Ko sva še malo klepetala o ribah, me je vprašal, če jih kaj lovim. Povedal sem mu, da jih včasih, vendar jih sedaj še nisem. Takoj mi je pojasnil, da ribe sicer lahko lovim, vendar samo z obale. Ne smem pa jih loviti iz čolna za kar je predpisana kazen 300 EU. Ko sem ga vprašal če lahko kupim dovolilnico, je dejal da za čoln sploh ne obstajajo in jo nikakor ne morem dobiti. Lovijo lahko samo poklicni ribiči. Dobro, da sva malo klepetala, kajti že sem se pripravljal, da bom kupil lignje za vabo, tako pa z ribičijo ne bo nič.
Ker je bilo zelo vroče sem odšel v bližnji bife dna hladno pivo, ki ti ga postrežejo v zmrznjenem vrčku. Kar prijalo je, nato pa sem odšel na barko in si privoščil »siesto«. Šele zvečer sem odšel malo po trgovinah in si ogledoval mesto. Na obali imajo tudi električne priključke in vodo, tako da sem si dodal malo vode v tanke in priključil na elektriko in dodobra napolnil akumulatorje.
Vasica Sivota ali po starem Mourtos
Po vseh včerajšnjih dogodivščinah sem zjutraj še kar mirno vstal. Jezil me je edino zob, vendar ker me ni bolel, bom verjetno že prebolel vso zadevo. Malo pred 8 uro sem odšel na kapetanijo, z mislijo, da sem morda prezgoden. Vendar je bil kapetan že tam in me je povabil v pisarno. Takoj mi je povedal, da je že kontaktiral s Krfom in je bilo vse tako kot sem mu povedal, vendar me tudi on ni mogel prijaviti, ker nima ustreznih papirjev. Dejal mi je naj odplujem v Sivoto – Mourtos, kjer imajo vse potrebne papirje.
Ker tako nisem imel početi kaj drugega, sem se odvezal in odpotoval v Sivoto. Sivota je novejše ime za Mourtos, to ime pa je še vedno napisano na starih zemljevidih. Do tja je kakih 16 Nm, ter sem malo jadral, malo motoriral. Privezal sem se točno pred kapetanijo in se šel prijaviti. Tam so me zopet nekaj časa zasliševali in telefonirali, potem pa se je eden le spravil in pričel pisati papirje. Moral je napisati kar 4 različne formularje in vsakega sem moral posebej plačati, vrednosti pa so bile naslednje: 29,35 EU, 16,91 EU 15,00 EU. Kaj je posamezen račun odnosno formular pomenil ne vem, kljub temu da mi je prijazen možak vse razložil. Vem edino da mi je zaračunal posebej vse formularje ki so stali z njegovim delom 0,88 EU.
Med njegovim delom – pisanjem formularjev sva malo klepetala, ko pa sem na steni videl plakat z neko čudno ribo, »ki me je spominjala na tropsko napihovalko« , obvestilo na plakatu pa je bilo da je strupena, sem ga vprašal kaj pomeni ta plakat. Potrdil mi je, da je res napihovalka in da so jih že kar nekaj ulovili. Domnevajo, da se je morje že tako segrelo da so te ribe prišle tudi v njihove kraje. Ko sva še malo klepetala o ribah, me je vprašal, če jih kaj lovim. Povedal sem mu, da jih včasih, vendar jih sedaj še nisem. Takoj mi je pojasnil, da ribe sicer lahko lovim, vendar samo z obale. Ne smem pa jih loviti iz čolna za kar je predpisana kazen 300 EU. Ko sem ga vprašal če lahko kupim dovolilnico, je dejal da za čoln sploh ne obstajajo in jo nikakor ne morem dobiti. Lovijo lahko samo poklicni ribiči. Dobro, da sva malo klepetala, kajti že sem se pripravljal, da bom kupil lignje za vabo, tako pa z ribičijo ne bo nič.
Ker je bilo zelo vroče sem odšel v bližnji bife dna hladno pivo, ki ti ga postrežejo v zmrznjenem vrčku. Kar prijalo je, nato pa sem odšel na barko in si privoščil »siesto«. Šele zvečer sem odšel malo po trgovinah in si ogledoval mesto. Na obali imajo tudi električne priključke in vodo, tako da sem si dodal malo vode v tanke in priključil na elektriko in dodobra napolnil akumulatorje.
Vasica Sivota ali po starem Mourtos
Berem peripetije okoli Luftarjeve prijave v Grčiji pa se mi zdi, da so Grki še bolj smotani od sosedov.
Sicer pa vse pohvale Luftarju. Se mi zdi, da bomo na koncu dobili zastonj peljar po Jonskih otokih in to taprav - začinjen s sočnimi opisi krajev in dogodivščin.
Bravo Luftar!
Sicer pa vse pohvale Luftarju. Se mi zdi, da bomo na koncu dobili zastonj peljar po Jonskih otokih in to taprav - začinjen s sočnimi opisi krajev in dogodivščin.
Bravo Luftar!
Living well is the best revenge
https://www.facebook.com/NotaBeneSailing/
https://www.facebook.com/NotaBeneSailing/
-
Nikola T.
- Admiral
- Prispevkov: 5421
- Pridružen: Ne Nov 29, 2009 21:12
- Kraj: Lj.-Trzin-Izola-Devin
- Kontakt:
luftar napisal/-a:21.5.
...Ko sva še malo klepetala o ribah, me je vprašal, če jih kaj lovim. Povedal sem mu, da jih včasih, vendar jih sedaj še nisem. Takoj mi je pojasnil, da ribe sicer lahko lovim, vendar samo z obale. Ne smem pa jih loviti iz čolna za kar je predpisana kazen 300 EU. Ko sem ga vprašal če lahko kupim dovolilnico, je dejal da za čoln sploh ne obstajajo in jo nikakor ne morem dobiti...
Nekaj ne bo držalo.
V Grčiji je čisto legalno športno loviti. Karto lahko kupijo le državljani EU !!!!! Dovoljenje pa je v primerjavi z hrvaško skoraj zastonj saj stane 26€ za DVE LETI, kasnejše podaljšanje pa samo 6€ za vsako naslednje leto !!! Rabiš le dve sliki,kopijo potnega lista. Sem zaprosil za točne podatke glede ribolova tudi njihovo ministrstvo za kmetijstvo. Ko odgovorijo bom objavil novice v nitju o ribolovu.
Kaj pravi o tem grška lovska zveza?
Sport fishing licence
Fishing licences are issued by local port authorities. Licences cost 26 euros and are valid for two years. The cost to renew the licence is 6 euros.
Greek citizens are required to submit two photographs, a photocopy of their ID card and their tax roll number (AFM). EU citizens need two photographs, an AFM and a photocopy of their passport. Non"EU foreigners are not eligible to apply for a fishing licence.
Applicants under age 18 need signed permission from their parents or guardians.
Avid fishermen and fisherwomen must also obtain a fishing licence booklet from the Greek Social Security Fund for Sailors (NAT). The office is located at 1 Ethnikis Antistasios St in Piraeus.
For more information contact the Hunters' Organisation of Greece (8 Fokionas and Ermou sts, tel 210 323 1271) or email info@ksellas.gr
turistična zveza:
Fishing in Crete is a popular activity, although you will probably be disappointed by the size of fish you will catch. Please remember that you need a fishing license from the port authorities, but if you avoid fishing in a port, then it is unlikely to have any problems. VEČ...
LP
Nikola Tesla
Kdo je na strani
Po forumu brska: Bing [Bot] in 4 gosti