Nikola, žal mi je, ker nisem spravil papirjev in bi jih lahko prilepil kot dokaz. Mene je toliko stalo dovoljenje za plovbo kot sem napisal. Kot vem pa je Primula plačal okoli 50 EU. Zgleda, da vsaka kapetanija računa drugače. Jaz sem tudi dobil papirje na podlagi katerih bi se moral prijavljati v vsaki luki - vasici. Ko sem to poizkusil v Platarii, mi je kapetanica rekla dobesedno rekla: Ne sprašuj carja, če ti car ničesar noče. Seveda se nikjer nisem prijavljal.
Kar pa se tiče ribolova, mi je o prepovedi povedal uslužbenec na kapetaniji. Je pa res, da so Grki včasih hujši od Hrvatov. Kar bo nekdo z uradnimi epoletami povedal je zakon pa naredi kar hočeš. Lp
PS.: Sicer pa tudi pri nas ni dosti drugače HAHA
G R Č I J A III 2009
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator, kr en
22.05
Pohajkovanje v Sivoti
23.05
Včeraj se mi ni dalo ničesar delati, zato sem se malo sprehajal po Sivoti, malo klepetal s sosedi in malo bral. Postajanje na enem mestu pa me je pričelo dolgočasiti zato sem odjadral v Lakko, kjer pa je bilo danes več prostora in sem se mirno usidral. Za mano je pripeljala velika barka – gliser, prijatelj bi rekel kar v tri štuke (nadstropja) in je sidrala tako blizu mene, da se bom sigurno zaletel vanjo če se bo veter obrnil. Italijana, ki je vozil barko sem na to opozoril, pa mi je samo zamahnil z roko češ saj bo vse v redu. No, če je za njega v redu, bo tudi za mene, kajti če se z mojo staro barko zabijem v njegovo »zgloncano«, bo imel samo on škodo.
Malo pred večerom, sta v zaliv prijadrala dva Slovenca, mož in žena in se sidrala blizu mene. Za drugi dan smo se zmenili, da prideta na kavo. Toliko pa sem le zvedel, da je bila njuna barka delana za »minitransat« in je bila kasneje s spojlerjem podaljšana za pol metra. Pripeljala sta se direktno iz Sicilije, razdalja cca 140 Nm. Barki je ime Rozi Pi 746. Čestitam.
Srečanje s slovensko jadrnico
24.05
Ponoči sem se prebudil, kajti sanjalo se mi je, da je nevihta. Pa nič od tega, le Italijanski gliser, je ropotal, ker se je moral presidrati. Vkljub temu, da sem jih včeraj opozoril, da so se preblizu sidrali so bili prepametni, No kakorkoli, sedaj ko je ura 3 ponoči se morajo prevezovati. Umirjen, da ni nič posebnega sem se ulegel nazaj in zaspal.
Ko sem zjutraj vstal je bilo že zelo vroče, zato sem na bimini navlekel stanske ponjave, da sem dobil senco po vsem kokpitu. Kmalu sta prišla na kavico soseda Jernej in Marija, ter sem sedaj zvedel, da nista zakonca temveč le prijatelja, ki skupaj plujeta. Moram jima čestitat, saj sta naredila kar lepo pot do Sicilije in Grčije. Vkljub temu, pa sta se mi zdela malo neodgovorna, kajti potovala sta samo z GPS-om, brez kakršnih koli zemljevidov in knjig. Vendar sta uspela in sedaj veselo klepetamo. Jernej je imel na računalniku tudi garminov program za ploter, ter ga je naložil na moj kompjuter. Tako bom lahko sedaj kar na računalniku planiral moja potovanja.
Prijatelja sta prišla na kavico
Pohajkovanje v Sivoti
23.05
Včeraj se mi ni dalo ničesar delati, zato sem se malo sprehajal po Sivoti, malo klepetal s sosedi in malo bral. Postajanje na enem mestu pa me je pričelo dolgočasiti zato sem odjadral v Lakko, kjer pa je bilo danes več prostora in sem se mirno usidral. Za mano je pripeljala velika barka – gliser, prijatelj bi rekel kar v tri štuke (nadstropja) in je sidrala tako blizu mene, da se bom sigurno zaletel vanjo če se bo veter obrnil. Italijana, ki je vozil barko sem na to opozoril, pa mi je samo zamahnil z roko češ saj bo vse v redu. No, če je za njega v redu, bo tudi za mene, kajti če se z mojo staro barko zabijem v njegovo »zgloncano«, bo imel samo on škodo.
Malo pred večerom, sta v zaliv prijadrala dva Slovenca, mož in žena in se sidrala blizu mene. Za drugi dan smo se zmenili, da prideta na kavo. Toliko pa sem le zvedel, da je bila njuna barka delana za »minitransat« in je bila kasneje s spojlerjem podaljšana za pol metra. Pripeljala sta se direktno iz Sicilije, razdalja cca 140 Nm. Barki je ime Rozi Pi 746. Čestitam.
Srečanje s slovensko jadrnico
24.05
Ponoči sem se prebudil, kajti sanjalo se mi je, da je nevihta. Pa nič od tega, le Italijanski gliser, je ropotal, ker se je moral presidrati. Vkljub temu, da sem jih včeraj opozoril, da so se preblizu sidrali so bili prepametni, No kakorkoli, sedaj ko je ura 3 ponoči se morajo prevezovati. Umirjen, da ni nič posebnega sem se ulegel nazaj in zaspal.
Ko sem zjutraj vstal je bilo že zelo vroče, zato sem na bimini navlekel stanske ponjave, da sem dobil senco po vsem kokpitu. Kmalu sta prišla na kavico soseda Jernej in Marija, ter sem sedaj zvedel, da nista zakonca temveč le prijatelja, ki skupaj plujeta. Moram jima čestitat, saj sta naredila kar lepo pot do Sicilije in Grčije. Vkljub temu, pa sta se mi zdela malo neodgovorna, kajti potovala sta samo z GPS-om, brez kakršnih koli zemljevidov in knjig. Vendar sta uspela in sedaj veselo klepetamo. Jernej je imel na računalniku tudi garminov program za ploter, ter ga je naložil na moj kompjuter. Tako bom lahko sedaj kar na računalniku planiral moja potovanja.
Prijatelja sta prišla na kavico
25.05
Zopet sledi kopanje in zabušavanje. Saj bi se rad premaknil kam drugam, toda ker prideta moj sin Igor in Milena 1.06. s trajektom na Krf moram počakati nekje v bližini. Že včeraj, ko smo klepetali z Marijo i Jernejem, sem dejal, da si bom moral počasi ostriči lase. Marija se je ponudila da me ostriže. Opozorila me je sicer, da bo to zelo amatersko striženje, toda jaz se nisem dosti sekiral, kajti za kopanje je najvažneje da imam kratke lase. Danes smo imeli na barki frizerski salon.
Striženje na kratko
Zopet sledi kopanje in zabušavanje. Saj bi se rad premaknil kam drugam, toda ker prideta moj sin Igor in Milena 1.06. s trajektom na Krf moram počakati nekje v bližini. Že včeraj, ko smo klepetali z Marijo i Jernejem, sem dejal, da si bom moral počasi ostriči lase. Marija se je ponudila da me ostriže. Opozorila me je sicer, da bo to zelo amatersko striženje, toda jaz se nisem dosti sekiral, kajti za kopanje je najvažneje da imam kratke lase. Danes smo imeli na barki frizerski salon.
Striženje na kratko
(ženska, multipraktik 
26.05
Danes se mi je javil Primula, da sta s soprogo prijadrala v Grčijo in se nahajata na Othonoiu. Predlagal sem mu, naj odplujeta do zaliva San Stefano in se tam usidrata, jaz pa bom iz Lakke priplul do njih.
Obvestil sem Marijo in Jerneja, da prideta dva Slovenca s svojo jadrnico in jima grem naproti. Ona dva se bosta še malo namakala v Lakki potem pa potepala tod okoli. Morda se še kaj vidimo. Na svidenje in jaz sem malo motoriral malo jadral proti San Stefanu, kamor sem prišel pozno popoldne in se usidral blizu Primule. Toplo smo se pozdravili in povabila sta me na pršut. Ni se mi dalo napihovati čolnička, zato me je Igor, tako je ime lastniku Primule prišel iskat, njegova žena Nadja pa je medtem že narezala pršut in pričelo se je slavje. Bilo je zelo prijetno.
27.05.
Skupaj s Primulo smo odpluli proti Gouviji, ker moram natočiti gorivo. Natočil sem ga kar 64 l, nato pa smo odpeljali proti mestu Krf točno v NAOK y.c. Med vožnjo sem opazil, da mi je nehal delovati alternator. To sem javil tudi sinu Igorju, ko pride bo on uredil vse potrebno.
Ko smo uredili formalnosti v marini, smo se odpravili v mesto, kjer smo malo pohajkovali, potem pa sem jima pokazal gostilno »ROUVAS«. To je zelo stara gostilna in strežejo tipično grško hrano. Seveda smo šli notri, ter smo bili s hrano res zadovoljni.
Za oko prijetne uličice, imaš kaj videti
Danes se mi je javil Primula, da sta s soprogo prijadrala v Grčijo in se nahajata na Othonoiu. Predlagal sem mu, naj odplujeta do zaliva San Stefano in se tam usidrata, jaz pa bom iz Lakke priplul do njih.
Obvestil sem Marijo in Jerneja, da prideta dva Slovenca s svojo jadrnico in jima grem naproti. Ona dva se bosta še malo namakala v Lakki potem pa potepala tod okoli. Morda se še kaj vidimo. Na svidenje in jaz sem malo motoriral malo jadral proti San Stefanu, kamor sem prišel pozno popoldne in se usidral blizu Primule. Toplo smo se pozdravili in povabila sta me na pršut. Ni se mi dalo napihovati čolnička, zato me je Igor, tako je ime lastniku Primule prišel iskat, njegova žena Nadja pa je medtem že narezala pršut in pričelo se je slavje. Bilo je zelo prijetno.
27.05.
Skupaj s Primulo smo odpluli proti Gouviji, ker moram natočiti gorivo. Natočil sem ga kar 64 l, nato pa smo odpeljali proti mestu Krf točno v NAOK y.c. Med vožnjo sem opazil, da mi je nehal delovati alternator. To sem javil tudi sinu Igorju, ko pride bo on uredil vse potrebno.
Ko smo uredili formalnosti v marini, smo se odpravili v mesto, kjer smo malo pohajkovali, potem pa sem jima pokazal gostilno »ROUVAS«. To je zelo stara gostilna in strežejo tipično grško hrano. Seveda smo šli notri, ter smo bili s hrano res zadovoljni.
Za oko prijetne uličice, imaš kaj videti
28.05
Dopoldne smo odrinili v mesto. Igor je moral prijaviti barko, midva z Nadjo pa sva tačas pohajkovala po trgovinah. V trgovini »Dimitra« so prodajali olivno olje v 5 l kantah po 16 EU. Ker mi je olja že tako primanjkovalo sem kupil eno kanto, da ga bomo testirali. Zvečer sem naredil degustacijo in preizkusili smo 3 vrste olivnega olja. Olje sem nalil v kozarčke in jih oštevilčil, Igor in Nadja pa sta ga testirala. Olje, ki sem ga danes kupil je dobil enkrat 1. enkrat pa 2. oceno. Oba pa sta ga ocenila za zelo dobro. Zato sem sklenil, da ga bom kupil večjo količino in ga bom nesel domov, kajti tudi cena je zelo ugodna. Ponoči nas je prešla nevihta z obilnim dežjem, zjutraj pa je bil zopet lep sončen dan.
Znana gostilna z domačo prehrano Rouvas
29.05
Danes smo zopet pohajkovali po Krfu in to kar od 9 do 13 ure in sem imel tega sprehoda že kar dovolj. Poleg tega sem kupil še 2 kanti po 5 l olja. Dobro, da sem vzel nahrbtnik, drugače bi bilo kar pretežko nositi v rokah. Ker se mi ni dalo kaj posebnega kuhati, sem si pogrel Chili con karne iz Lidla in moram reči da je bil kar okusen, potem pa si privoščil malo sieste.
30.5
Igor in Nadja sta danes odplula v Benitsas, kjer je še ne dograjena marina in bosta tam tudi prenočila. Jaz sem medtem očistil barko od zunaj s šamponom in sladko vodo in je kar zasijala. Potem sem odšel še po 10 l olivnega olja. Proti večeru so mi iz Primule sporočili, da pri njih piha močan veter 22 vozlov ter da se je močno ohladilo. Tudi pri nas se je ohladilo, vetra pa ni bilo preveč, res pa, da sem se popoldne držal predvsem v barki.
Prelepi park nad marino
31.05
Danes je sledilo pospravljanje barke in sicer notranjosti. Vso sem posesal, pomil posodo, obrisal prah itd. Zdi se mi da že dolgo ni bila barka tako pospravljena. Sicer pa sem moral to storiti, kajti jutri pride Igor z novo izvoljenko in barka mora biti čista. Tudi mesta sem se že malo naveličal in komaj čakam da odrinemo kam drugam.
Dopoldne smo odrinili v mesto. Igor je moral prijaviti barko, midva z Nadjo pa sva tačas pohajkovala po trgovinah. V trgovini »Dimitra« so prodajali olivno olje v 5 l kantah po 16 EU. Ker mi je olja že tako primanjkovalo sem kupil eno kanto, da ga bomo testirali. Zvečer sem naredil degustacijo in preizkusili smo 3 vrste olivnega olja. Olje sem nalil v kozarčke in jih oštevilčil, Igor in Nadja pa sta ga testirala. Olje, ki sem ga danes kupil je dobil enkrat 1. enkrat pa 2. oceno. Oba pa sta ga ocenila za zelo dobro. Zato sem sklenil, da ga bom kupil večjo količino in ga bom nesel domov, kajti tudi cena je zelo ugodna. Ponoči nas je prešla nevihta z obilnim dežjem, zjutraj pa je bil zopet lep sončen dan.
Znana gostilna z domačo prehrano Rouvas
29.05
Danes smo zopet pohajkovali po Krfu in to kar od 9 do 13 ure in sem imel tega sprehoda že kar dovolj. Poleg tega sem kupil še 2 kanti po 5 l olja. Dobro, da sem vzel nahrbtnik, drugače bi bilo kar pretežko nositi v rokah. Ker se mi ni dalo kaj posebnega kuhati, sem si pogrel Chili con karne iz Lidla in moram reči da je bil kar okusen, potem pa si privoščil malo sieste.
30.5
Igor in Nadja sta danes odplula v Benitsas, kjer je še ne dograjena marina in bosta tam tudi prenočila. Jaz sem medtem očistil barko od zunaj s šamponom in sladko vodo in je kar zasijala. Potem sem odšel še po 10 l olivnega olja. Proti večeru so mi iz Primule sporočili, da pri njih piha močan veter 22 vozlov ter da se je močno ohladilo. Tudi pri nas se je ohladilo, vetra pa ni bilo preveč, res pa, da sem se popoldne držal predvsem v barki.
Prelepi park nad marino
31.05
Danes je sledilo pospravljanje barke in sicer notranjosti. Vso sem posesal, pomil posodo, obrisal prah itd. Zdi se mi da že dolgo ni bila barka tako pospravljena. Sicer pa sem moral to storiti, kajti jutri pride Igor z novo izvoljenko in barka mora biti čista. Tudi mesta sem se že malo naveličal in komaj čakam da odrinemo kam drugam.
1.06
Gosta sta končno prišla in Igor se je takoj lotil alternatorja. Našel ni kakšne posebne napake, zato je očistil kontakte in alternator zopet dela. Vendar smo opazili drugo napako na motorju. Pušča namreč izmenjevalec toplote, ki pa je skrit za alternatorjem, ter je okoli njega polno soli. Verjetno so tudi zaradi tega imeli kontakti na alternatorju slab stik. Preveč vlage. Po navodilih v servisni knjigi za motor, bi morali preveriti izmenjevalec vsakih 800 ur. Bivši lastnik mi je dejal, da je izmenjevalec zamenjal pred štirimi leti, na leto pa je vozil v povprečju po 30 ur, zato nisem prej pregledoval te zadeve. Brez da odstraniš alternator pa ne vidiš kaj se dogaja z izmenjevalcem. Z Igorjem sva pričela iskati po vsem mestu ustrezne o-ringe, da bi odprla izmenjevalec. Moram reči, da jih k sreči nisva našla, kajti šele v Puli, ko sem se lotil popravila sem videl da sama tega ne bi mogla narediti. Zamenjati sem moral ohišje izmenjevalca tega pa sem dobil le direktno iz Vetusa in sicer preko podjetja Seawave d.o.o. in sem dele dobil prej kot v enem tednu. Sem pa od tedaj naprej začel dnevno kontrolirati pretok vode in temperaturo motorja, kajti predvideval sem, da se mi zaradi tega motor preveč greje.
Dobro, da se nisva odločila odpirati izmenjevalca toplote, kajti šele v Puli, ko sem ga razdrl, sem videl da bi ga v Grčiji zelo težko popravil in to z velikimi stroški. Tako je v Puli izgledal razdrt izmenjevalec in se čudim, da se je motor vsaj še nekaj hladil.
Gosta sta končno prišla in Igor se je takoj lotil alternatorja. Našel ni kakšne posebne napake, zato je očistil kontakte in alternator zopet dela. Vendar smo opazili drugo napako na motorju. Pušča namreč izmenjevalec toplote, ki pa je skrit za alternatorjem, ter je okoli njega polno soli. Verjetno so tudi zaradi tega imeli kontakti na alternatorju slab stik. Preveč vlage. Po navodilih v servisni knjigi za motor, bi morali preveriti izmenjevalec vsakih 800 ur. Bivši lastnik mi je dejal, da je izmenjevalec zamenjal pred štirimi leti, na leto pa je vozil v povprečju po 30 ur, zato nisem prej pregledoval te zadeve. Brez da odstraniš alternator pa ne vidiš kaj se dogaja z izmenjevalcem. Z Igorjem sva pričela iskati po vsem mestu ustrezne o-ringe, da bi odprla izmenjevalec. Moram reči, da jih k sreči nisva našla, kajti šele v Puli, ko sem se lotil popravila sem videl da sama tega ne bi mogla narediti. Zamenjati sem moral ohišje izmenjevalca tega pa sem dobil le direktno iz Vetusa in sicer preko podjetja Seawave d.o.o. in sem dele dobil prej kot v enem tednu. Sem pa od tedaj naprej začel dnevno kontrolirati pretok vode in temperaturo motorja, kajti predvideval sem, da se mi zaradi tega motor preveč greje.
Dobro, da se nisva odločila odpirati izmenjevalca toplote, kajti šele v Puli, ko sem ga razdrl, sem videl da bi ga v Grčiji zelo težko popravil in to z velikimi stroški. Tako je v Puli izgledal razdrt izmenjevalec in se čudim, da se je motor vsaj še nekaj hladil.
2. 06 Torek
Dopoldne smo se odpeljali v staro pristanišče, katerega so polovico že podrli, ker delajo trajektno luko. Mesta za privezovanje nismo našli, zato smo se odpeljali v veliko pristanišče, kjer smo se privezali pred lučko kapetanijo. Pomol je sicer narejen za privezovanje velikih ladij ker pa je bila tam privezana že ena malo večja barka smo se privezali tudi mi. Uredili smo vse potrebne dokumente, Nakar sta Igor in Milena odšla v mesto po zelenjavo in pivo. Iz luke smo odpluli okoli 13 ure, ko pa smo se malo oddaljili od mesta, smo dvignili jadra ter čudovito jadrali do Platarije do koder je kakih 25 milj. Prispeli smo nekako ob 17.30. Ta dan še nismo pošteno jedli, zato smo odšli v gostilno »Olgo« na kosilo. Ona dva sta izbrala zelo dobre jedi in sicer Igor – musako, Milena pa pijano hobotnico. Jaz sem si zaželel pražene lignje, ki pa so bili popolnoma zanič. Zvečer sem se jaz malo umiril na jadrnici, ona dva pa sta še odšla na drink v internet kafe, ter se vrnila okoli 3 ure zjutraj.
Gostilna Olga v Platariji, kjer smo večkrat popivali
Dopoldne smo se odpeljali v staro pristanišče, katerega so polovico že podrli, ker delajo trajektno luko. Mesta za privezovanje nismo našli, zato smo se odpeljali v veliko pristanišče, kjer smo se privezali pred lučko kapetanijo. Pomol je sicer narejen za privezovanje velikih ladij ker pa je bila tam privezana že ena malo večja barka smo se privezali tudi mi. Uredili smo vse potrebne dokumente, Nakar sta Igor in Milena odšla v mesto po zelenjavo in pivo. Iz luke smo odpluli okoli 13 ure, ko pa smo se malo oddaljili od mesta, smo dvignili jadra ter čudovito jadrali do Platarije do koder je kakih 25 milj. Prispeli smo nekako ob 17.30. Ta dan še nismo pošteno jedli, zato smo odšli v gostilno »Olgo« na kosilo. Ona dva sta izbrala zelo dobre jedi in sicer Igor – musako, Milena pa pijano hobotnico. Jaz sem si zaželel pražene lignje, ki pa so bili popolnoma zanič. Zvečer sem se jaz malo umiril na jadrnici, ona dva pa sta še odšla na drink v internet kafe, ter se vrnila okoli 3 ure zjutraj.
Gostilna Olga v Platariji, kjer smo večkrat popivali
Brez kompasa
Luftar, 6 let in več je kar nisem pogledal papirnatih kart risal smer in potem gledal kompas sem ga kar odmontiral in tam namestil repitor.
Rozi je imela na poti tri PC, na vsakem celi svet do najmanše lagune Tihega oceana v razmerju, takem da se lahko čudimo, vsega tega Rozi ne bi nesla v papirnati obliki. Tri garmine na vsakem je bilo celo Sredozemlje. Elektrike 160 amperskih ur, če bi prenehalo sijati sonce in zmanjkalo bencina, da ne naštevam dodatnih baterij, ki ženejo 50 ur Garmina CX 76 GPSMAP torej povsem dovolj, da pridem do prve trgovine.
Pot sva načrtovala skupaj z Marijo, da je bilo tudi njej jasno kod, greva datoteke shranjene in narejene rezervne scenarije, potem prenesene na GPS. Ko sva odrinila na pot in pritisnila čudežno tipko na avtopilotu, je bilo
najino navigiranja konec, samo še opazovanje, kako izvršuje ukaz. Na 24 ur porabi Raymarin4000 22 amperskih ur, vse ostalo ni omembe vredno porabe. Od sonca sva dobila 35 ur, akumulatorji so bili vedno polni tudi brez motorja, kateri je dal 6 AMP ur na eno uro delovanja. Seveda, na Rozi ni bilo hladnega piva, vina in ledenih kock za v viski, od katerih lahko še vodo v kolenu stakneš.
Luftar, en aplavz od Marije in Jerneja, dobro pišeš letos bo verjetno kaj več Grkov po tvoji zaslugi.
Rozi je imela na poti tri PC, na vsakem celi svet do najmanše lagune Tihega oceana v razmerju, takem da se lahko čudimo, vsega tega Rozi ne bi nesla v papirnati obliki. Tri garmine na vsakem je bilo celo Sredozemlje. Elektrike 160 amperskih ur, če bi prenehalo sijati sonce in zmanjkalo bencina, da ne naštevam dodatnih baterij, ki ženejo 50 ur Garmina CX 76 GPSMAP torej povsem dovolj, da pridem do prve trgovine.
Pot sva načrtovala skupaj z Marijo, da je bilo tudi njej jasno kod, greva datoteke shranjene in narejene rezervne scenarije, potem prenesene na GPS. Ko sva odrinila na pot in pritisnila čudežno tipko na avtopilotu, je bilo
najino navigiranja konec, samo še opazovanje, kako izvršuje ukaz. Na 24 ur porabi Raymarin4000 22 amperskih ur, vse ostalo ni omembe vredno porabe. Od sonca sva dobila 35 ur, akumulatorji so bili vedno polni tudi brez motorja, kateri je dal 6 AMP ur na eno uro delovanja. Seveda, na Rozi ni bilo hladnega piva, vina in ledenih kock za v viski, od katerih lahko še vodo v kolenu stakneš.
Luftar, en aplavz od Marije in Jerneja, dobro pišeš letos bo verjetno kaj več Grkov po tvoji zaslugi.
Nazadnje spremenil veter, dne Sr Feb 10, 2010 18:54, skupaj popravljeno 5 krat.
3. 06 Sreda
Okoli 12 ure smo se odpeljali iz Platarije, ker sta hotela narediti potop. Žal je preveč pihalo in tudi valovi so bili preveliki, zato smo dvignili jadra in odjadrali v zaliv Lakka. Že zunaj zaliva smo videli, da je vse polno jadrnic, ter smo raje odpeljal v Gaios. Odšli smo na večerni sprehod, si privoščili »Giros-pito«. Onadva sta se odšla še malo sprehajat, jaz pa nazaj na barko.
4. 06 Četrtek
Zjutraj smo malo »zabušavali« in počakali na Trobentico, pardon Primulo. Pomagali smo jim privezati barko, nato pa ob 12.30 odpluli proti Lefkasu. Sicer smo dvignili jadra, vendar smo morali še malo motorirati. Kmalu pa se je dvignil maestral, ter smo ugasnili motor. Bilo je čudovito jadranje, saj je na čase GPS pokazal tudi preko 8 Nm/, maksimalno pa celo 8,3. Bili smo dovolj hitri, da smo še ujeli odprtje prehoda ob 17.00 uri, nato pa odpluli proti Sivoti. To je precej velik zelo zaščiten, popolnoma zaprt zaliv na drugem koncu Lefkasa s prijetno vasico. Med plutjem je Igor pomil posodo z Mileno pa sta nato naredila paradižnikovo solato.
Otok Lefkas je bil nekoč spojen z kopnim, dokler niso Grki naredili prekop. Ko prihajaš iz severozahoda ali od Krfa proti Lefkasu, prehod opaziš šele kaki 100 m prej. Pred prehodom je namreč dolg peščen nanos in šele ko se približaš opaziš bojo ki ti pove da moraš za njo vpluti v kanal. Torej za bojo takoj desno in po kakih 100 metrih levo, nato pa že zagledaš plavajoči most, ki povezuje kopno – otok. Most ima dve varianti prepuščanja morskega prometa. Lahko samo dvignejo del mostu ali pa ga zavrtijo okoli ene osi. Plovila prepuščajo vsako polno uro.
Ko se iz zahoda približaš Lefkasu, ti je orientacijska točka svetilnik. Seveda pa ne smeš pluti direktno proti njemu, temveč moraš obpluti sipino pred njim.
Prva zemlja na desni je sipina, katero moraš obpluti vsaj kakih 30 m daleč
Ko si mimo sipine zaviješ pravokotno desno in voziš kot po kanalu označenim z bojami. Boj se na sliki ne vidi, pluješ pa skoraj do konca kjer je nekako skladišče in zaviješ skoraj pravokotno levo
Ko počasi zavijaš levo, se zadaj že vidi most, ki je na sliki že odprt. Sicer malo bolj slabo, vendar se na sredi slike vidita dve boji, desno od njih pa dve jadrnici, ki plujeta proti prehodu.
Na tej sliki se boji že bolje vidita, pluti pa moraš desno od njih.
Mi smo že prepluli prehod
Za nami je jadrnica ravno v prehodu.
Okoli 12 ure smo se odpeljali iz Platarije, ker sta hotela narediti potop. Žal je preveč pihalo in tudi valovi so bili preveliki, zato smo dvignili jadra in odjadrali v zaliv Lakka. Že zunaj zaliva smo videli, da je vse polno jadrnic, ter smo raje odpeljal v Gaios. Odšli smo na večerni sprehod, si privoščili »Giros-pito«. Onadva sta se odšla še malo sprehajat, jaz pa nazaj na barko.
4. 06 Četrtek
Zjutraj smo malo »zabušavali« in počakali na Trobentico, pardon Primulo. Pomagali smo jim privezati barko, nato pa ob 12.30 odpluli proti Lefkasu. Sicer smo dvignili jadra, vendar smo morali še malo motorirati. Kmalu pa se je dvignil maestral, ter smo ugasnili motor. Bilo je čudovito jadranje, saj je na čase GPS pokazal tudi preko 8 Nm/, maksimalno pa celo 8,3. Bili smo dovolj hitri, da smo še ujeli odprtje prehoda ob 17.00 uri, nato pa odpluli proti Sivoti. To je precej velik zelo zaščiten, popolnoma zaprt zaliv na drugem koncu Lefkasa s prijetno vasico. Med plutjem je Igor pomil posodo z Mileno pa sta nato naredila paradižnikovo solato.
Otok Lefkas je bil nekoč spojen z kopnim, dokler niso Grki naredili prekop. Ko prihajaš iz severozahoda ali od Krfa proti Lefkasu, prehod opaziš šele kaki 100 m prej. Pred prehodom je namreč dolg peščen nanos in šele ko se približaš opaziš bojo ki ti pove da moraš za njo vpluti v kanal. Torej za bojo takoj desno in po kakih 100 metrih levo, nato pa že zagledaš plavajoči most, ki povezuje kopno – otok. Most ima dve varianti prepuščanja morskega prometa. Lahko samo dvignejo del mostu ali pa ga zavrtijo okoli ene osi. Plovila prepuščajo vsako polno uro.
Ko se iz zahoda približaš Lefkasu, ti je orientacijska točka svetilnik. Seveda pa ne smeš pluti direktno proti njemu, temveč moraš obpluti sipino pred njim.
Prva zemlja na desni je sipina, katero moraš obpluti vsaj kakih 30 m daleč
Ko si mimo sipine zaviješ pravokotno desno in voziš kot po kanalu označenim z bojami. Boj se na sliki ne vidi, pluješ pa skoraj do konca kjer je nekako skladišče in zaviješ skoraj pravokotno levo
Ko počasi zavijaš levo, se zadaj že vidi most, ki je na sliki že odprt. Sicer malo bolj slabo, vendar se na sredi slike vidita dve boji, desno od njih pa dve jadrnici, ki plujeta proti prehodu.
Na tej sliki se boji že bolje vidita, pluti pa moraš desno od njih.
Mi smo že prepluli prehod
Za nami je jadrnica ravno v prehodu.
Kdo je na strani
Po forumu brska: 0 registriranih uporabnikov in 13 gostov