OdgovorNapisal/-a MarjanT » Po Jan 30, 2017 15:03
Pred približno 25 leti, se bil tudi jaz precej podoben tebi - elan450. Imel sem osem metersko jadrnico v Verudi. Ko sem le našel nekaj prostega časa sem se zapeljal do marine, ter izplul, da sem nabiral izkušnje. Takrat ni bilo interneta in You-tuba. Kar si se hotel naučiti si našel v knjigah ter pri prijateljih. Moram priznat, da nisem imel pojma o jadranju in o morju. A želja je bila velika. Najprej sem vse manevre teoretično naštudiral, potem sem to teorijo preiskusil v praksi. Prvi dopust na jadrnici smo preživeli v bližini Verude. Vsak večer smo se vračali v matično marino. Ko je prišla jesen, pa zima in nato pomlad, sem velikokrat bil na jadrnici, večina sam. Izplul sem, dvignil jadra, ter poskušal pripraviti jadrnico, da bi plula čimhitreje. Jadra sem imel klasična, niso bila navijalna. Nekoč sem sredi zime, nataknil veliko genovo, ter izplul. Pihala je burja, a zdelo se mi je, da ni premočna. Takoj ko sem obrnil proti izhodu iz marine, sem dvignil genovo in ugasnil motor. Jadrnica je lepo zajadrala z vetrom v krmo. Kot puščica sem odbrzel mimo večje jadrnice, na kateri je bila pet ali šestčlanska posadka. Niso še jadrali, pripravljali so jadra. Bila je rumena jadrnica z rdečimi pikami - Ošpica. Samo to sem še slišal - "Poglej, poglej kako lepo jadra." Ja res lepo, a kako se bom ustavil? Burja je postajala vedno močnejša, in zaskrbelo me je, kako bom pospravil jadro.
Avtopilota nisem imel. Za spust jadra je bilo potrebno popustiti dvižnico, nekoliko popustit škoto, se sprehodit na premec, ter potegnit jadro dol. A v tako močni burji, se mi takrat to ni zdelo ravno enostavno. Vseeno sem med dvema rafuloma vse opravil z odliko. Tako sem do poletja nabiral izkušnje, ter vsakikrat pri Kamenjaku gledal čez Kvarner, proti Lošinju, kot proti obljubljeni deželi. A kaj ko je bil vmes ta veliki "ocean".
Prišel je dan D - Dopust. Bo kar bo, mi gremo čez "ocean". Vremenske napovedi smo tiste čase poslušali po klasičnem radiu in na VHF postaji, kjer so napoved predvajali štiri krat na dan. Večerna napoved je napovedala bonaco. Odlično, raje gremo z motorjem, kot da nas premetava kakor na rtu Horn. Od razburjenja nismo spali nič. Prva jutranja napoved je bila, če se prav spomnim, ob 5:30. Tudi ta je napovedala brezveterje. Takoj po napovedi sem prižgal motor, odvezal barko in.. gremo ! Počasi smo drseli proti Kamenjaku, mimo Porerja in zapluli smo v zloglasni Kvarner. Ura je tekla počasneje, imel sem občutek, da se barka komaj premika. Osorščica je bila lepo vidna, a se nikakor ni hotela približati. Brzinomer -Log, je bil analogen, na kazalec in s propelerčkom pod barko. Ne spomnim se koliko je kazal, a po izračunih (navtična karta, ura, šestilo, trikotniki, log) nekaj ni štimalo. Predaleč so Unije. Vetra ni bilo nič, morje kot olje, vedno večja vročina. Dvignil sem glavno jadro, da sta se žena in hčerka skrili pred soncem. Jaz sem držal krmilo. Za hlajenje smo imeli vedro in morje. A ker vsaka stvar, če se premika, pride od točke A do točke B, smo po sedmih (7) urah plovbe, primotorirali v prekrasen zaliv pred vasjo Unije, oddaljen le 22 NM od Verude. Prelepa modrina morja, ki spominja na trope, nas je prevzela in v trenutku smo pozabili vse mučne priprave na prečkanje, še vedno zloglasnega Kvarnerja. Pogled na strnjeno naselje na obali, dolga prodnata plaža, ribiški čolni na obali, peščeno dno.... zakaj nismo že prej prišli sem?
Ko sem izračunal povprečno hitrost plovbe, se ugotovil, da bo log potreben zamenjave. Kadar sem lepo jadral, mi je kazal tudi 9 vozlov, kar je seveda absurd za osem metersko jadrnico, težko štiri tone. To seveda vem sedaj, takrat sem mislil, da blazno šibamo. Ko je isto jesen prišel na obisk kolega in smo šli malo jadrat, preko vikenda, se je slučajno potopil pod barko in pogledal podvozje. "A ti sploh veš, kakšen propeler imaš?" Me je vprašal. "Ja, trikraki".
"Daj mi kakšen nož, da ti ga očistim. Vidi se samo kup školjk, propelerja kot da ni." Takrat sem se naučil, da mora biti propeler čist in prideš čez Kvarner vsaj dve uri prej. In še veliko stvari sem se kasneje naučil. Kvarner sem prečkal mogoče sto krat. Ima tudi sto različnih obrazov. So tudi jezni, a večina so prijazni.
Danes nam tehnologija veliko več pomaga, tako da elan450, ne se bat. Tistih 15 milj po mirnem morju ni noben bav bav. Preveri vremensko napoved, ko si pri Kamenjaku poglej če se nad Osorščico zbirajo kakšni oblaki, imej dovolj goriva, pripravi steklenico travarice, katero boš odpru ko boš v pol ure na Unijah, nikakor pa ne prej. Pa na zdravje.
Jadranje je odklop