Hoteli smo se pridružiti veseli druščini v Balvanidi. Potem, ko smo se spravili na trajekt v Valbiski šele ob 18.15, po več kot 8 urah vožnje z avtom in prikolico, je bilo jasno, da nam ne bo uspelo spraviti čolna isti večer v vodo. do avtoceste nad Reko je bilo še nekako, potem pa smo stali v koloni več kot tri ure za razdaljo, ki jo navadno prevozimo v manj kot 10 minutah
Ok, večer smo potem preživeli v restavraciji Poljana v Malem Lošinju. Natanko tam, kjer naj bi bila po predzadnji varianti morjeplovska večerja.
Susak smo naslednji dan preskočili, ker je Admin sredi dneve že javil, da je na Silbi.
Je bilo pa na Silbi, takrat ko smo pripluli, zato še veliko prostora na privezih z mooringi
Ob potikanju po Silbi, kjer je seveda lepo in se je tisti dan dalo srečati več turistov v modrih majicah, smo opazovali pri eni gostilni hudo nervozno kelnarico, ki je ob našem tretjem mimohodu le izdavila, da pričakuje eno veliko skupino Slovencev in da naj se že vendar usedemo, ker je bila ura že točno 20.00. Še sreča. Ker smo bili prvi, smo ji pomagali premagovati hudo tremo, da je bila potem, ko vas je prišla večina, sploh sposobna za slooow food in slow drink strežbo. Skratka, preden nas je prišlo še tretjina več, kot je pričakovala, je bila čisto simpatična...
Mene niti ni motilo, da je večerja dlje trajala, težje je prenašal moj mladi kapitan, ki potem niti naslednje jutri ni bil sposoben opaziti mlade občudovalke;-)
Naslednji dan ste se tisi, ki ste morali na Krk, odločili preskočiti Rab. Škoda. Upal sem, da bo vsaj še en večer. Hoteli smo vsaj do Novalje, ker so nekateri nameravali tja na črpalko in na kopanje, potem pa nam je med glisiranjem okoli severnega rta Silbe začela teči voda po nogah v cockpitu. Ni ravno kazalo, da se bomo potopili, lužica je bila pa vseeno konkretna. Pri 6 vozlih se je zdelo, da ne teče tako hitro, zato se s tako hitrostjo nimo upali v neznane kraje in smo raje obrnili nazaj na Lošinj. Težavo smo po kake pol ure rešili. Staknila se je cevka iz merilnika hitrosti. Admin nam je po kanalu 77 zagotovil, da se je to že marsikomu zgodilo, rute je bilo pa vseeno konec.
Pohvale Adminu za organizacijo predvsem pa za njegovo petje in brenkanje
Za ruto upam, da bo drugo leto za nas vsaj toliko daljša, da bomo izvedeli kdo je bilo tisto dekletce v predolgi modri majici na pomolu, pa še nekaj nadebudnežev smo letos bolj na kratko opazili.