Na Šolto pridemo proti večeru, toliko imamo časa da damo čoln v vodo in na palačinke potem pa hitro spat, jutri je naporen dan.
Zjutraj ob 07.00 najprej dol na kavo, da naredimo plan.
Vprašanje če bo zadosti…….
Po kavici in slabi uri pametovanja se odločimo da gremo na Vis. Morje je mirno in lahko vpišem vse potrebno (upam da bo tega letos konec) in pičimo.
Med Bračom in Šolto srečamo tole »ladjico«
Za dobro uro pa se že hladimo na Visu, pot je bila mirna vendar »suha«.
Odločimo se, da rentamo avto in gremo preko hriba v Komižo. Vzeli smo Punta cabrio, ki je pasal k vročini.
Lep razgled na mesto.
In na zaliv.
Vse zeleno.
Ogledali smo si Titovo špiljo.
Žuti stroj, šezdest konjskih snaga
Komiža.
Malo ven iz Komiže so marsovci tole izgubili.
Malo smo že bili lačni pa smo se prestavili en zaliv bolj zahodno.
Malo smo se še sprehodili po znamenitih rovih iz časa JLA.
Pot domov je bila najprej bolj slaba, malo nas je premetavalo, glede na smer vetra sem predvideval, samo da pridemo do Splitskih vrat pa bo bolje. In res je bilo. Od nas štirih ni nobeden imel niti gat suhih, preden smo prišli do Stomorske. Bolj smo leteli bolj smo bili mokri, škoda da nimam podvodnega aparata. Voda je letela na vse konce, ampak je bilo zanimivo.
Po koncu napornega dne, pa smo dobili zasluženo večerjo v restavraciji O LA LA, kjer nam je naš dolgoletni prijatelj Jože spekel naše dobrote.
Za naslednji dan smo si zadali cilj: KORČULA. Zjutraj krenemo, morje mirno, kot glaž.
Samo šum morja ………
.........>in Evinruda.
Otok Hvar.
Pred mestom Hvar.
Če bo tako morje smo za dobro uro na Korčuli, ki je že vidna na obzorju.
Aha, spet račun brez krčmarja, po nekaj miljah so se že delali taki valovi, da smo se modro odločili, da žal ne bo šlo in smo se obrnili. Adijo Korčula, pa naslednje leto mogoče. Zavili smo v uvalo Ždrilca na Paklenih. Poiskali smo nek mali, nizki pomol in se privezali. Ravno ko smo vzeli ven iz čolna južino da bi se malo najedli, pride možakar in vpraša kaj in kako. Rekli smo da se bomo samo malo okrepčali in da gremo naprej. Pravi pridite k meni v restavracijo in se za mizo najejte kot ljudje, lahko vzamemo s seboj svojo hrano in pijačo. Možaku dam takoj v roke našo zeleno hladno pivo in se mu zahvalim, nato pa še nam pokaže, kj se lahko privežemo da bo bolj varno. Čoln prevežemo, vzamemo samo meso iz tunke pa kruh, pijačo pa bomo že pri njem kako kupili, valjda ima kaj mrzlega.
Po malici je pasal zasluženi počitek na ležalnikih pred teraso restavracije.
Potem pa smo postali žejni od vročine in zgodilo se je tole.
Tam smo potem cel dan pili, naročili še kosilo, se skopali (voda je imela nekje 18 stopinj). Na koncu smo plačali nekje 100 EUR za celi dan pijače in kosilo za štiri osebe, ni slabo.
Na poti domov smo se še ustavili na Braču na Terasi kod Brka.
Počasi se odpravimo nazaj proti Stomorski. Pot bo verjetno boljša kot dan prej.
Vraga, slabše kot včeraj, spet valovi izi boka, gasa nismo spuščali in spet premočeni do kože. (spet manjka pravi fotoaparat)
Naslednji dan smo imeli še dopoldan malo časa in smo skočili do Maslinice na sladoled.
Lep zaliv z na novo preurejeno marino.
Žal sladoleda v celi vasici nismo dobili, kriv sem bil seveda jaz, zato sem še na čemere odpeljal v Milno na Braču, da so dobili ta k… sladoled. Sledila je pot nazaj v Stomorsko in proti domu. Izleta je bilo konec, občutki lepi, še se bomo vrnili.
ni se vam slabo godilo, sploh ne 
