Slabo spanje na Paklenih

[PeterV]

Med oktobrskim jadralskim potepanjem me je veter zanesel ( saj sem tudi sam hotel tako ), na Paklene otoke. Odločil sem se za zaliv Taršče, ker v tem zalivu še nisem bil in ker so za ponoči napovedali NEE, jakosti okoli15 čv po njihovo.
Bolj točno sem bil na 43 09 36 N in 16 22 31 E. Res je pihalo po napovedi in tudi barka se je obrnila v smeri E -W. Istočasno pa so v zaliv začeli prihajati valovi direktno iz južne smeri. Niso bili nevem kako veliki ampak dovolj, da nas je lepo valjalo. To pomeni, da ko sem ležal, me je valjalo levo in desno.
Saj če malo ziba še lažje zaspim ampak to ni bilo več tisto uspavajoče zibanje.
Toliko pač v razmisek, če bo kdo planiral prenočevanje v tem sicer lepem zalivu.

[Marchi]

Res je pihalo po napovedi in tudi barka se je obrnila v smeri E -W. Istočasno pa so v zaliv začeli prihajati valovi direktno iz južne smeri. Niso bili nevem kako veliki ampak dovolj, da nas je lepo valjalo. To pomeni, da ko sem ležal, me je valjalo levo in desno.
Toliko pač v razmisek, če bo kdo planiral prenočevanje v tem sicer lepem zalivu.

Hvala za info, ampak to je skoraj tako, kot če bi napisal. da si letel z letalom iz Brnika v London in bi odsvetoval let, ker vas je nad Francijo premetavalo zaradi turbulence.

Sicer obstaja na morju veliko večja možnost, da se situacija, kot jo opisuješ, ponovi, ampak vseeno je še vrsta drugih, ko je v tem zalivu zelo mirno in zatorej to ne more biti značilnost nekega zaliva. Lahko je slabo dno za sidranje ipd.

Zagotovo je v tvojem primeru šlo za obrat vetra iz juga na brujo ali pa celo za "dvojno situacijo" kjer je južno pihal jugo, severneje pa severnik in so pač valovi prihajali iz juga (močnejši oz. večji zmaga). Tudi sam sem doživel podobno na Susku v NW zalivu, ko se je pojavil val "od nikoder".

[PeterV]

Primerjava z letalom se mi ne zdi primerna.
Kar se mene tiče, če ne bo na morju res bonaca, sigurno ne grem več v ta zaliv, na to mesto prenočevat.
Seveda pa bo vsak s to informacijo naredil, kar bo hotel.

[hrošč]

Hja, se pač zgodi. Tudi mi smo imeli podobno izkušnjo, ko smo spali v Parji oz. Rogačiću na Visu..ponoči so z boka prihajali prav toliko veliki valovi, da je malo, nežno valjalo. Za članico posadke, ki je bila prvič na barki, je bila to precej burna noč, škoda večerje

[Marjan Tomki]

@peterv

Nekaj pogledov na problem:

1. V katerem zalivu še lahko pride do valovanja, ki bo v drugi smeri kot veter tako, da te lahko ziba levo-desno (ne le na sidru - spomnite se na 'mrtvo morje')
   
2. Ali lahko kaj lahko narediš, da bo barka (bolj...) obrnjena v smer valov tudi, ko je veter (bolj ali manj) v drugo smer (ponavadi da)
3. Ali lahko kaj narediš, da te ne moti, tudi če ziba počez (največkrat da)
4. Ali lahko kaj narediš, da pri prečnem valovanju manj ziba barko (tudi da)

Potem je pa lahko še zgodba o tem, kaj lahko narediš, da ti ni slabo na valovih (in lahko tudi o tem, kaj kdo misli o tem, zakaj nam je slabo).

[al]

MARJAN!!!! prjatu! !!!

[alesjo]

@peterv

Nekaj pogledov na problem:

1. V katerem zalivu še lahko pride do valovanja, ki bo v drugi smeri kot veter tako, da te lahko ziba levo-desno (ne le na sidru - spomnite se na 'mrtvo morje')
   
2. Ali lahko kaj lahko narediš, da bo barka (bolj...) obrnjena v smer valov tudi, ko je veter (bolj ali manj) v drugo smer (ponavadi da)
3. Ali lahko kaj narediš, da te ne moti, tudi če ziba počez (največkrat da)
4. Ali lahko kaj narediš, da pri prečnem valovanju manj ziba barko (tudi da)

Potem je pa lahko še zgodba o tem, kaj lahko narediš, da ti ni slabo na valovih (in lahko tudi o tem, kaj kdo misli o tem, zakaj nam je slabo).

Jaz pa moram povedat, da se imel takih problemov z guncanjem že neštetokrat, seveda, ker spim vedno samo na sidru in kot pravi MT se da to nekako rešit v skoraj vseh primerih, malo se moraš znajti, jebiga takav ti je život moreplovaca

[Marjan Tomki]

Glede na to, da tokrat še ni kdo 'popenil' na wikipedijo...

@os barke v smer valov

Ali lahko kaj lahko narediš, da bo barka (bolj...) obrnjena v smer valov tudi, ko je veter (bolj ali manj) v drugo smer (ponavadi da)

Če je smer valov pod kotom na veter, je trik v tem, da obrneš os barke tako, da je pod takim kotom glede na veter. Če reč (smer vetra in smer valov) ni hudo spremenljiva, vem za štiri možnosti (in alesjo verjetno redno uporablja vsaj katerega od njih):

1. še eno sidro na krmi vstran tako, da suče krmo vstran glede na smer vetra in s premcem v valove
2. vezanje s krme pod kotom na obalo za enak namen
3. Vrv nastavljena na sidrno verigo (enako kot blažilnik sunkov) in speljana na stransko ali zadnjo privezno bitev
4. Primerno postavljeno in nastavljeno sidrno jadro (ustreznega tipa, z nekaterimi 'fabriškimi' ne gre).

Vsaka od možnosti ima svoje omejitve.

Prva in druga pomenita težave pri spremembi smeri vetra, če je kdo zasidran v bližini, ker se bo on sukal z vetrom, mi pa ne. Zadnji dve te težave sicer nimata, je pa pri tretji treba paziti tudi na morebitno 'ribanje' vrvi na stran ob krov (itn.), pri četrti pa je kot, ki ga lahko dosežeš z sidrnim jadrom razmeroma majhen.

Pri vseh štirih pa je treba reči prilagoditi pri večji spremembi smeri vetra ali valov (ali tokov, recimo zaradi plime v kakem prelivu...).

Ampak brez takih reči bi bilo itak dolgčas.

[alesjo]

bravo MT, dve od štirih možnosti tudi jaz redno uporabljam, včasih pa v ozkih zalivih tudi mačka vržem na kopno in si z njim tudi zelo dobro stabiliziram barko

[gregor.n]

Že pišem prijavo društvu proti mučenju živali...

[alesjo]

Že pišem prijavo društvu proti mučenju živali...

[Marjan Tomki]

...

Zagotovo je v tvojem primeru šlo za obrat vetra iz juga na brujo ali pa celo za "dvojno situacijo" kjer je južno pihal jugo, severneje pa severnik in so pač valovi prihajali iz juga (močnejši oz. večji zmaga). Tudi sam sem doživel podobno na Susku v NW zalivu, ko se je pojavil val "od nikoder".

Tudi meni se zdi naverjetnejša dvojna situacija (valove je dvignil veter daleč na jugu na področju, ki ga CRO Aladin ne zajema). .

Najmočnejši val zmaga?

Po mojem ne zmaga večji oziroma močnejši val, ampak se postavita drug na drugegsa (amplitudi, oziroma višini obeh valov se seštejeta). Ker imajo valovi različnih valovnih dolžin različne hitrosti. se lahko val 'od nikoder' sestavi tudi iz nekaj valov, lahko tudi iz iste smeri, a različnih valovnih dolžin - in hitrosti - ki se nekje ujamejo in tam postavijo drug na drugega. To je tudi najpogosteje sprejeta razlaga za 'naključni zelo veliki val', oziroma 'frek wave'.

Drug izrazit pojav, kjer se valovi iz ene smeri postavijo na druge iz druge smeri, je križno morje. Če so valovi nastali razmeoma blizu, so nepravilni (doživel iz treh smeri - smo ostali privezani v Malem Lošinju in jih le gledali z rta pri Čikatu), če dovolj daleč, pa na obalo često pljuskajo urejeni kot vojaki na paradi. Če se dve taki urejeni križata, dobiš zanimivo mrežo (videl le fotke).

V tem primeru pa v zalivu večjih valov s vzgoda-severovzhoda (NEE) ni bilo, ker zaradi otoka ni bilo prostora, da jih veter dvigne.

Vpliva tudi oblika dna te uvale

V Uvali Taršće se na koordomatah, ki si jih dal, po karti sodeč dno razmeroma naglo dvigne. Na takih mestih hitrost širjenja valov pade, energija pa preide v povečanje amplitude (višine vala) in zmanjšanje valovne dolžine (kaj se šteje za vzrok in kaj za posledico, pa še kaj, je stvar modela). V glavnem so tam, kjer valovi prihajajo na plitvino, višji in pogostejši - in zaradi obojega tudi strmejši - in tako bolj občutni, kot če bi bili vi na malo večji globini nekoliko južneje.

Uvala Taršće je obrnjena na odprto morje

Je na južni strani Paklenih otokov, obrnjena na odprto morje in naravnost na jug je do Italijanske obale ok. 110 NM.

Ta razdalja je po eni plati najbrž dovolj velika, da se valovi popolnoma razvijejo, če veter piha dovolj časa; po drugi plati pa dovolj velika, da je ob Italijanski obali smer vetra (lahko izrazito) drugačna, kot istočasno pri Paklenih otrocih, po tretji pa dovolj velika, da je veter, ki je dvignil te valove, tudi tam že obrnil - med tem, ko so valovi potovali do te uvale.

To je bilo verjetno več ur, ampak brez valovne dolžine, ki je za takrat ne poznam, ne znam oceniti njihove hitrosti in s tem časovnega zamika. Če domnevsm dolžino vala je med enim in 100 m, odčitam z grafa hitrosti med enim in 20 m/s, kar je nekje med 2 in 40 vozli - s tem smo pa med 50 urami in dobrima dvema urama, kar praktično najbrž ni dosti uporabno..


Mimogrede, zanimivo je, da sta obe skali na tem grafu nelinearni (logaritemski?) in jaz sem iz vaje za odčitavanje vmesnih vrednosti...

Ja, pa recimo da je tole malo za gregor.n-ja, da ne bo preveč trpel.

[polanc]

prezahteven izračun in padla je odločitev da bom to uvalo objadral vsaj 2 milji naokol.

[Marjan Tomki]

Iztok, ko dobiš malo občutka bo tako, kot zdaj brez pomisleka izbereš potrebne preseke kablov za različne porabnike in oddaljenosti od vira 'štroma'', ali pa trimaš jadra, ne da bi moral računati.

Točno enako - če bo kakšna prilika o tem nakladati, recimo med kako bonaco ali skoraj bonaco - dobiš občutek za uporabo tega, kar zdaj vejo o teoriji valov.

Bistvo je, daljša ko je valovna dolžina, večja je hitrost (in za tsunsmi pri recimo 100 km valovne dolžine je fenomenalna).

In kot pri tsunsmiju tudi pri drugih valovih pri prehodu na plitvo hitrost širjenja in valovna dolžina padeta, višina pa naraste. Isto velja za Biskajski zaliv, kot v manjši meri recimo južno obalo otoka Vira - in nekje sredi tega uvale, ki so obrnjene na odprto morje na Jadranu.

Na povezavi pod grafikonom zgoraj so še risbe in pojasnila (val na vodi recimo ni popisan s sinusom) in zgodba o največjih zanesljivo izmerjenih valovih in to o tsunsmiju...

Hyperphysics je res dobra stran

(Čeprav mislim da sem naletel na eno napako... V eni tabeli sem naletel na pomešane enote: v besedilu piše mislim da 7000 fitov, v tabeli pa 7000 metrov za globino - ne spomnim se sli dna morja ali hipocentra potresa pri Sumatri, ki je bil vzrok za tsunami, ki je naredil veliko škode po obalah Indijskega oceana).