Pa smo pognali.
V Dolomite, 300km od doma pod vznožje hriba v APP.
Kjer še niso nehali praznovati božiča, novega leta...
Zanimiva "smrečica".
Na zimovanju je bil tudi "das auto." Cel teden vsako noč v objemu zime.
Od APP do smučišča, cca 2km, se uporablja brezplačen "javni prevoz" s kombijem. Kroži od naselja do smučišča.
Jutranji sprehod do trgovine, po sveže žemljice za zajtrk in ogrevanje organizma na delovno temperaturo, je nudil zelo optimističen pogled na smučarski dan, ki je bil pred nami.
V daljavi s soncem obsijanaMARMOLADA
Dvigovanje na 2400mnm in pogled na smučišče sproža pozitivne vibracije.
Smučar, ki na takih terenih in ob takem vremenu ne uživa, je nekaj narobe z njim in naj gre raje kvačkat ali pa štrikat.
Na fotkah se vidi, da smo imeli srečo z vremenom in tudi z "gnečo" na smučiščih. Idealno!
Po temle snegu, ko se stopi, bomo pa navigirali v toplejšem delu leta.
Tam, čisto spodaj v dolini imamo naš "privez", Marino za ta teden.
APP je tipično alpsko italijanski.
V kuhinji ne boste našli plinskega štedilnika. Varnost je na prvem mestu.
Modrino neba je prerezal samo kakšen "frčoplan", da ni bilo tako monotono. Italjani so pač Azzurri in tako imajo tudi nebo!
ZimzelenaPESEM iz davnega leta 1968.
Ker je šlo prepočasi nam je dilce nanovo impregniral mojster v tem servisu in to za 6EUR po paru.
Vsak dan nam je bilo vreme izredno naklonjeno.
Kar so nekateri s pridom izkoriščali. Poležavanje na "plaži". Je pa do morja malo daleč.
Tule je pa potrebno snet dilce, da te z manj kot kilometra nadmorske višine,
Po tejle trasi.
Pa vmes prestopiš na tole.
Moram reči, da se "tukajle" ne igrajo.
Nova naprava je zamenjala "staro" štirisedo. Je le osemseda in na dolžini skoraj dva kilometra ima teoretično možnost prepeljati 2800 ljudi na uro pri hitrosti 6m/s, kar je 21.6 km/h.
In se zopet znajdeš "na plaži" na nekaj manj kot 2000m nad morjem.
Pred teboj je spust v višini več kot kilometer. Gremo, "na glavo", kot se reče. Tam doli pri jezeru je naš cilj.
Med vožnjo navzgor se odpira takale panorama.
Veliko rdečo blazino uporabljajo kot doskočišče po izvajanju akrobatskih skokov s smučmi.
Apres ski lokali, bi rekel Al.
Seveda se zgodi marsikaj. Pa ni potrebno imet fakultete za takle spodrsljaj.
Na veselje nas opazovalcev in dokumentaristov.
Po govorici sodeč poljaka.
Tule je potrebno povedat, da so uslužbenci , žičničarji, zelo aktivni. Resnično so stalno na preži in ko se zgodi kaka neprijetnost, takoj ukrepajo.
Ko se žičnici približa otrok, so tam, poleg. Pohvaljeni!
No, Carabinieri se tudi ne hecajo.
Imajo tudi lastno znamko smuči s tel. št.
Vsaj vedo kam klicat, če .... Hihihihi!
Na terenu je prisoten tudi zdravnik. Delujejo skupaj.
Vsi imajo lasten prevoz.
Eno jutro pa čuden zvok bencinskega motorja.
In glej tole čudo!
Motocikl brez koles! Po videnem je bilo to snemanje za predstavitveni film o tem motociklu. Kar nekaj ljudi s kar mnogo profi opreme za snemanje je "skakalo" okrog. Tudi voznik ni bil kdorkoli, ker ga je ogromno ljudi pozdravljalo, fotkalo, itd. Zvezdnik, ali pa italjansko napihovanje, kdo bi vedel.
Po smučanju se spodobi popit njihovo posebnost Bombardino. Osnova je jajčni liker.
Ja in?????
Tole ni bombardino!
Letos so si izmislili Civettino.
Dodali, oz delno nadomestili jajčnega, s čoko likerjem, pa je novi hit za turiste.
Nastopi "najlepši" del smučarije, trenutek, zelo sladek, prijeten, ko ti od zadovoljstva potegne usta v nasmeh in olajšanje , ko tele škrpetle potegneš z nog. Bemti, je treba tega, al kaj?
In tudi zelo prijetno "apres ski" doživetje, je kosilo s testeninami in "malo skledico" solate za dve osebi.
Ker se po smučanju opravi RAZTEZANJE, je zaselek nad našim zelo primeren peš sprehod po kosilu v hrib.
Samo počivat ne!
Spali, počivali bomo, ko bomo v letih! Hihihihihi!
Tale posebnost na hiši je všečna.
WC.
Tale ima nekaj dolg štrbunk, toda pozimi se sigurno ne moreš v njem dolgo "izobraževat" oz. po domače "cajtngov " čitat tamle notri.
Opazovalnica ceste!
Da ni potrebno odpirat vrat, so mačkonom izvrtali luknje za prosti prehod.
In eden se nama je kar priključil. Poglejte kako košat rep ima. Tipični italjanski napihovalec. Dedci pa na klobuk zataknejo toliko perja, da ....
Italjani pač!
Vodnjak pa čuva lesen maček.
Baje jih bo Tex uvozil na gorenjsko. Ne rabiš hranit, ne pušča dlak, ... kar je velika prednost.
Če bi znal tale kotliček govorit? Kolikokrat je šla vanj lesena žlica in prinesla kadečo polento na krožnik?
Ne, preč pa ne bomo metali. Če ni za kuhanje dobro, ker imamo boljše lonce, bo pa za rože.
In sredi tega prvinskega zaselka super moderen kontejner za odpadke, ki se ne reciklirajo. S kartico se odpre in tako tudi registrira, kdo in koliko je odvrgel.
Napajanje z energijo nam je znano, kajne?
Pri nas so tako "moderne" in obvezne Energetske kartice.
Le katero bi dobil tale objekt?
Sneg nad stanovanjem se je stopil. Tukaj pa drva ven letijo, kot se reče.
V naši skupinici smo v tem tednu pridelali tudi eno poškodbo roke.
Zdrs na ledu, zvečer po sprehodu pred APP na "tazadnjo", je dal tri zlomljene koščice v zapestju.
Še en lep dan ugaša.
Zadnji sončni žarki ližejo vrhove gora.
Lepo, mirno, prijetno utrujeno razpoloženje je v meni.
Jutri bo pa zopet ....
Imejte se!
