Naj še jaz na hitro opišem naše prvo družinsko jadranje. Po tečaju z Marchijom sem dobil toliko samozavesti kolikor mi jo je še manjkalo za samostojno jadranje (pred tem smo pluli z motornjaki). Malo pregledam ponudbe in bookiram jadrnico Jeanneau sun odyssey 379.
Prišla je sobota in akcija...Že na poti v Split sem spremljal vreme na telefonu in videl, da bo kar zanimivo. Pihal je jugo 30kn, morje 3-4, proti odprtem 5. Prispemo v marino in opravimo check in, ki se je pa zavlekel, ker chartplotter ni deloval. Čakam, da ga zamenjajo in gledam proti Braču...Odločil sem se, da ta dan ne bomo izpluli saj se je jugo občutno krepil. V nedeljo zjutraj smo izpluli, cilj je pa bila Milna na Braču. Čim smo zapustili marino je zapihalo in to kar konkretnih 30, morje se je dvignilo in smo šli gooorrr paa doooolll.
Največ kar sem slikal je bilo 49,2kn, največ kar sem videl je pa bilo 53kn.
Priplujemo do Milne in se sidramo v zalivu pred marino. Lep zaliv varen pred jugom...uživancija...kopanje...večerja... Meni pa sidro ni dalo miru (force 15kg) za vidit je bil kot cenena kopija bruca. Jaz bumbar pa sem se sidral na 8m globine in spustil okrog 40m ketne, ker je kaj dosti več ni bilo. Padla je noč, jaz pa še kar v kokpitu in čakam. Še sam nevem kaj ampak dočakal sem... mislim da se je veter obrnil samo za par sekund in mi smo že bili na boku sosednjega katamarana. Hitro vžgem motor in dvignem sidro in razmišljam kaj naj zdaj... z druge strani zaliva slišim vpitje in dvigovanje sider kot po tekočem traku. Kličem marino in odgovor je bil "nema više mijesta"... rekel sem si... jaz se bom nekam zavezal pa ti imaš mesto ali pa ne. Pred marino je pomol na katerem je bila bočno vezana daljša jadrnica, približal sem se in vprašal ali se lahko vežem na njo in cel triglav se mi je odlepil od srca, ko smo se lahko vezali na to barko. Kasneje sem videl, da je šla policija v ta zaliv in pospremila jadrnico, ki se je še vedno poizkušala na novo sidrati, do mestnega priveza.
Ob sončnem vzhodu študiram vreme
Ker nisem dobro spal, sem že pred sončnim vzhodom pil kavico, gledal vremenske napovedi in v glavi načrtoval cilj za tisti dan. Ko se je posadka zbudila, sem ob zajtrku povedal kako naj bi dan potekal (plovba,vreme) in takoj sem po izrazih na obrazih videl, da na sidranje lahko kar pozabim. Po dogodku prejšnji večer je bila opcija samo marina ali boja.
Krenili smo proti Hvaru in takoj ko smo pripluli skozi Splitska vrata smo dvignili jadra, ugasnili motor in dopust se je začel haha. Lepo smo jadrali s hitrostjo 5-5.5 vozla, veter je pihal okoli 15kn....super. Tako smo po dveh, treh urah jadranja pripluli do marine Palmizana kjer smo se vezali za tisto noč. Zvečer je pa jugo prinesel kar ponavadi prinese...nevihto. Res ga je pokal, dež je padal kot iz škafa, vmes so pripeljali eno rešeno jahto 85ft, ki jo je zabilo v skale-po poškodbah sodeč, jaz pa sem poizkušal slikat kakšno strelo pa mi je ratal slikat črn ekran
Naslednji dan zjutraj lep soncek, spijem kavico in grem na recepcijo po papirje in plačat. Pridem nazaj do barke in že Aleš in Eva (bratranec in njegova punca) hitita razlagat, da sta bila na sprehodu čist na rtu in da je morje tam zunaj bav bav- pihala je tramontana do 20kn in da bi še en dan počakala v marini, da je tam na drugi strani ful huda plaža..... Dam predlog da bi zajadrali okoli paklenih in potem šli na bojo v malo milno na Hvaru. Ta predlog žal ni bil sprejet strani posadke
Naša barčica
Tako smo preživeli še en dan na tem otoku vezani v marini. Plaža na drugi strani otoka v zalivu Vinogradište je res lepa sploh za najmlajše. Pot do tja pa poteka skozi botanični vrt z nešteto različnimi kaktusi.
Naslednji dan smo izpluli skoraj v bonaci in določili kurz proti Vela luki. Pihala je rahla burica tam do 8kn tako da smo pluli s hitrostjo 2.5-4 vozle. V teh razmerah se je pa Aleš počutil domače in prevzel krmilo, jaz sem si pa vzel čas in naštimal panulo. Po štirih urah plovbe smo se vezali na bojo v uvali Gradina in uživali prostanek dneva.
Večer v uvali Gradina
Monopoly zdaj obvladam
Naslednji dan zjutraj je pihala burja nekje do 20kn. Na vsak način so hoteli do plave špilje. Probam razložit,da je to šest do sedem ur plovbe proti vetru.....bomo že....nekaj časa sem še probaval cik cak z jadri ampak tako bi trajal 12ur zihr
Vžgem motor in proti vetru do Visa. Po šestih urah sem rekel posadki, da do Biševa rabimo še kakšno uro ampak obstaja možnost,da zaradi tega ne dobimo veza v luki Komiža. In smo šli v Komižo
Zame najbolj čudna luka...sploh nisem mogel zaspati...
V petek krenemo iz Komiže proti Visu, pihal je 15-20kn burje in ko pridemo za rt so bili valovi spet kar veliki. Premetaval nas je kot krompir pa recem Alešu....daj odpriva mal jadra, bomo šli lažje čez...odgovor je bil...as ti normaln, nimaš pogojev lej kakšn je... odločil sem se, da ta dan potegnem do Splita in to je to. Vmes smo se ustavili pri garaži za podmornice in nato naprej proti paklenim. Takoj za paklenim otoki so se valovi malo spustili in prepričal sem jih, da odpremo jadra in spet smo super jadrali. Pihalo je NW15-20kn.
Tukaj mi je šlo prav na smeh
Od enkrat pa pride sunk vetra...ja pomoje je kobilca ven pogledala hahah, odvijem genovo, da jo spraznim, malo zavijem proti vetru in rečem...greva krajšat.... ja še do konca nisem reku je Aleš že pospravil jadra
pa tko lepo je blo Ostalo nam je še slabo urco motoriranja do Splita, tankat in privez v matično marino. Naslednje jutro chek out in domov.
To je bila super izkušnja za vse, žena bi katamaran, mali bi večjo jadrnico....men je pa čist vseen
Zdej sem doma v karanteni in bom prebelil stanovanje hahahah
Lepo, kapitan pa je malo trpel ko je bilo treba pospravljat jadra in palit moped 
pri tako lepem vetru, a ne ? Ste pa vsak po svoje uživali, to je pomembno. 
moj primer....2490€, damo ti jo za 1790€, dobil sem jo za 1490€.