Moja želja o potovanju mi ni dala mira nekaj let, lani pa je padla odločitev, obplul bom svet. Leta sem varčeval in študiral kaj vse potrebujem, kdaj naj se podam na pot. Informacije sem nabiral pri slovenskih jadralcih kot tujih forumih, ter youtube kanalih. Verjetno boste rekli nekateri, da je vse jasno, nekateri da sem morda vseeno nepremišljen. Zato sem se odločil in naredil po svoje. Kot prvo imel sem jadrnico s katero sem preplul kar nekaj milj, dvakrat odplul v Grčijo in nazaj in jo poznam v potankosti. Odločil sem se, da jo bom pripravil sam. Že na svoji prejšnji jadrnici, sem sam kot avtomehanik naredil generalno motorja, in tudi sedaj sem se lotil zadeve povsem sam. Eden od razlogov, da se lotim vsega sam, je tudi iz finančnega vidika. Ne tako dolgo nazaj sem dal narediti nov komplet jader, iz nekoliko boljšega materiala, in pa 3 radialni šiv tako glavnega kot prvega jadra genove. Zamenjal sem sidro in pa novo verigo, kajti sidranje bo sedaj igralo pomembno vlogo, ki bo odvisno kako mirno bom spal. Ker je bil stari avtopilot preobremenjen in nesiguren, sem tako naročil novi Raymarine EV-200Raymarine EV-200 z mehansko roko, sam sem naredil nosilec in ga zmontiral. Ker je varnost zelo pomembna na moji poti, sem naročil novi rešilni splav, ki je primeren za oceansko plovbo kapacitete za 6 oseb P1>24h. Poleg splava sem kupil tudi avtomatski EPIRB z vgrajenim GPS-om. Da bom na vodi kar se da bolj viden in bom tudi sam lahko spremljal ostala plovila, sem naročil AIS transporder Matsutec ha-102. Naročil sem tudi wifi vmesnik, preko katerega bom lahko na tabličnem računalniku spremljal položaje plovil po AIS-u. Žal mi je, da kljub mojim trem poklicem nisem naredil še četrtega iz področja elektro. Vendar sem kljub temu zmogel, porabil nekoliko več časa, vendar naštudiral vse povezave, nastavitve, in vse skupaj skrbno usposobil. Kupil sem tudi rabljen radar in ploter, ki ga uporabljam samo po potrebi. Ker imam na plovilu nekaj starih instrumentov kot so st60 wind in tridata, Raymarine ploter ter novejši Raymarinov avtopilot, sem moral montirati se vmesnik, kjer sem staro komunikacijo povezal z novejšo seatalk ng. Ker bo to potovanje trajalo nekaj let, sem si omislil tudi zamrzovalnik in sicer 55 litrski v katerega bom zamrznil meso in podobne reči. Ker imam na plovilu tako hladilnik, zamrzovalnik, radar, avtopilot… pomeni da potrebujem veliko električne energije. Na plovilu imam en motorni akumulator, in pa 5 servisnih po 100 Ah. Če na hitro in približno povzamem porabnike, hladilnik in zamrzovalnik po 45w, avtopilot 35w, ploter 35w, radar 60w, luči, instrumenti, polnilci (telefoni, tablice, dron, kamere) pretvornik na 220V za računalnik, ugotovim, da potrebujem kar nekaj elektrike. Naročil sem 6 sončnih celic, pohodnih po 100w in vetrni generator 600w. Ravno tako sem naročil regulator MPPT Epever, ki bo pravilno reguliral polnjenje akumulatorjev. Tako sedaj skupno pokrivam »teoretično« 1,2 kw energije. Vem in zavedal sem se, da v praksi bom morda dosegal pol te vrednosti ali celo manj. Pri vetrni energiji sem vgradil se watt meter, da bom videl dejansko koliko polni. Max, ki sem ga dosegal do sedaj znaša 350W. Sončne celice sem namotiral kar na sprayhod in pa del pod bumom. 600W celic mi tako ob idealnih pogojih proizvedejo do 300W. Tako kot sem predvideval sem sposoben pridelati pol tega kar sem vgradil. Vse to kar sem naštel od celic do vetrnega generatorja, aisa, wifi vmesnik, sem vse naročil preko spletnih trgovin kot so Aliexpress in Ebay. Nekateri boste rekli, da to ni to, vendar deluje, in res je, verjetno ni ista kvaliteta kot če bi naročil priznanih prozvajalcev, vendar poglejmo se kako izgleda s finančne strani. Celice po 70 eur, vetrni generator 200 eur, ais 200 eur, wifi vmesnik 40 eur. Torej sem za vse skupaj porabil slabih 1000 eur, lahko pa bi naročil za ta denar samo Raymarinov AIS, ali pa vetrni generator za 3000 eur in tako naprej. Kupil sem po svojih finančnih zmožnostih. Ker tako potovanje pomeni tudi odvisnost od sladke vode, sem tako kupil še prenosni water maker, ki je sposoben narediti do 140 litrov na uro pitne vode. Odločil sem se, da ga poganja zunanji bencinski motor, saj sem tako neodvisen od električne energije, ki jo potrebujem za delovanje te naprave. Poleg vseh naštetih stvari sem moral razmišljati se o orodjih, ki jih potrebujem, rezervnih delih. Poleg vsega lahko se omenim še jeklenke s plinom za kuhanje, rezervoarjih za vodo, dodatnih količinah nafte, bencina. Veliko sem študiral tudi glede hrane in zaloge, saj sem želel cim več stvari peljati s sabo in imeti na zalogi. Tako sem veliko stvari zvakumiral in zaščitil pred zunanjimi vplivi. Veliko časa sem porabil za zavarovanja, pa za cepljenja kot so hepatitis a, b, tetanus, rumena mrzlica… eno leto sem porabil na študiranju in pripravah in si zamislil, da bom svoj varni pristan zapustil v začetku septembra. Pustil sem službo in tako sem 4. septembra izplul iz Portoroža z namenom, da s svojo partnerico objadrava svet. Ali nama bo uspelo? Niti ni pomembno, važno da imam svoj cilj, da uživam v svojih sanjah. Svojo pot poskušam kar najbolje prikazati preko vlogov na mojem youtube kanalu. Nisem profesionalec vendar se trudim, težko je biti snemalec, režiser, monter in vse kar sodi zraven. Veliko od vas morda misli, da kaj je lažjega kot posneti nekaj in objaviti na youtube. Ni res, že samo najti dovolj dobro internetno povezavo včasih zahteva veliko potrpljenja in iznajdljivosti. Veste morda da v vlog ne moreš kar dodati glasbo, ki ti je všeč, zakaj? Ker kršiš avtorske pravice. To in se veliko stvari je, na nekatere včasih ne pomislimo ali pa enostavno ne vemo. S sabo na pot sem vzel dva drona, Dji mini in Mavic PRO za katerega imam 3 baterije. Pa se je kljub temu zgodilo, da je baterija v daljinskem upravljalniku enostavno crknila. Več kot mesec dni, sem se ukvarjal in iskal z baterijo, katero sem moral potem sam zamenjati. Uporabljam tudi Gopro 8, na kateri mi je sedaj crknila on/off tipka. Imam tudi Gopro 9, na katerem se sedaj pojavljajo vodoravno zelene črte. Vse to so težave, ki so nepričakovane in se dogajajo, vendar te težave se imenujejo izzivi. Zato upam, da tisti ki vsaj nekoliko razumejo vse to, vedo da niso enostavne zadeve in za katere potrebuješ ogromno enega časa. Da lahko objavim kakšno lepo sliko mi priskoči na pomoč tudi moj telefon ali pa fotoaparat Nikon D7100. Veliko je planiranja, iznajdljivosti, in negotovosti vendar kljub temu je volja dovolj močna, da sva se podala na pot. To objavo sem naredil z namenom, če je morda še kdo med vami, ki išče podobne informacije. Sam vem, da je tezko priti do pomembnih informacij. Še veliko več pa niti nisem sedaj omenil.
Še nekaj o moji poti do sedaj, plul sem po Italijanskih vodah, prečkal Mesinsko ožino, preplul Sicilijo po severni strani, objadral Sardinijo, nadaljeval na Balerske otoke in ob Španski obali prečkal Gilbratarsko ožino ter nadaljeval do Kanarskih otokov. Tam so mi ukradli gumenjak skupaj z izvenkrmnim motorjem, in tam se je vkrcala moja partnerka. Skupaj sva odjadrala na Atlantik, vendar se zaradi okvare, ustavila na Capo Verde. Prečkala sva Atlantik in po 14 dneh dosegla St. Vincent & Grenadine, kjer sva tudi trenutno sidrana.
Svoje blog zapise, objavljam samo na strani Patreon, ki je plačljiv, vendar vse s svojim namenom. Svoje vloge delim na youtube kanalu, slike pa objavljam na instagramu. Za vse uporabljam vzdevek sailing Timy. Zakaj Timy? Ime sem povzel po svojem sinu Timu. Tima redno kličem preko video aplikacij, moja želja pa je, da odletim domov v času počitnic in preživim dragoceni čas z njim. Zaradi njega sem si zamislil to potovanje v času nekje 2+ let in ne kaj veliko več. V kolikor mi želite slediti, se prijavite na moje kanale in uživajte z mano v mojem potovanju. Kar se tiče slovenske folklore, nevoščljivosti, negativizma pa bom gladko ignoriral
Ugoden veter in mirno morje vam želim vsem morjeplovcem.
Lep pozdrav iz Grenadinov.
Peter
https://www.sailingtimy.com/
