OdgovorNapisal/-a polanc » Ne Jan 31, 2010 21:27
Pozdravljeni
No jaz bom napisal sedaj nekaj stvari,ki bi imele najboljši naslov ;Kako ne smemo delati..
Torej sem amaterski jadralec,brez opravljene jadralske šole.Ko sem pred leti kupil prvo barko,mi je lastnik pokazal kako se vozi iz Seče in se ZALETEL v škarpo,pri tem opraskal še mojega prijatelja..V hipu sem izgubil željo, da bi ta učitelj mene učil jadrati in ostal sem sam.No pa smo z sinovoma poizkušali nastavljati jadra in kupil sem Jadralski priročnik.Sedaj je že zguljen po robovih,kar priča ,da ni bil v omari..Počasi smo se navadili iti v veter ko dvigamo jadra...Šel sem tudi na jadranje za 4 dni z Elan 31.Pili smo kar veliko...
Pa sem kupil jadrnico Ombre,8 metrov,cca 4tone in motor DMB 9 konj.Pluli smo dosti in se učili,pobirali izkušnje..In se odpravili v Dubrovnik.Vremenskih pojavov nisem dovolj poznal,še so mi šibka točka ,TO ŽE NI OK.
Pluli smo nazaj domov in med Korčulo in Orebičem smo imeli veter v hrbet.Imel sem dvignjeno glavno jadro in vklopljen motor-NAPAKA.Plut bi moral z genovo.
Na ograji sem imel obešeno vrvico 6 mm,ker smo se prej vlekli za barko NAPAKA,ker ni bila pospravljena
Našli smo bojo in jo vozili v pomožnem čolničku-NAPAKA,pospraviti bi jo morali ali privezati na ograjo.
Mami je spredaj ležala,kar priča,da veter in valovi niso bili veliki in tudi brisače so se sušile kot doma na perilštriku.
Veter je popustil,od Korčule se je zabliskalo,zaropotalo,dež se je ulil v parih sekundah s tako močjo,da sem komaj videl špico barke.Plul sem z avtopilotom.Predno smo spustili glavno jadro je že strgalo zadnji rob in letvice zmetalo v vodo.Barko je nagnilo do ograje in sinu sem zatulil...v veter obrni.Avtopilot je odpel in dal poln plin,da bi barko obrnil v veter.Krmilo ni prijelo.Bočno nas je neslo proti Orebiču.Da je mami jokala ,ne rabim povdarjat.Rešilni jopiči so bili spravljeni spredaj pod posteljo.NAPAKA
Tisto vrvico je raspletel veter in jo vrgel na zaveterno stran v vodo in pod motor.Zacvililo je in zasmrdelo od motorja in črn dim se je valil,ker je bil motor pod polnimi obrati.Vrvico je propeler posekal in na srečo ni odtrgalo motorja iz nosilcev.Smrdela je pa hurt sklopka.
Pomošni čoln je plapolal na vrvi kot zastava v višini naših glav..
Jadro sva oba s sinom le nekako ukrotila in bum sem spustil čisto do kabine,kjer smo ga po domače privezali.
Po tem sem pa izrekel najbolj blesav stavek v svojem življenju...Nese nas na skale,ne morem obrnit,razbilo nas bo.Ko je moja to slišala,je morala gate menjat..
Pa je veter popustil in barko sem obrnil in po cca 2 m visokih valovih zaplul proti Korčuli.Pijavka nas je s svojim centrom sicer obšla,nam je pa pokazala, kaj je to strah..No v kakih 2 minutah se je morje že polagoma začelo umirjati,beštija je pa divjala proti Orebiču.
Ko smo pristali na pomolu v Lumbardi sem šel v vodo in iz osi odvil cca pol metra dolg konec vrvice.Vse se je dobro končalo,le mojo je še sedaj strah,ko napovedo mogučnost neverina...
LP Iztok