Priprave so trajale že skoraj mesec dni, zadnji vikend pa sem celo v neoprenski obleki očistil podvodni del trupa. Vse je bilo nared in na pot smo se podali v četrtek 8.4.2010. Z ženo v šoli pobereva otroke in ob 14h15 že izplujemo iz marine v Izoli. Vreme je bilo lepo, morje mirno in lepo. Postavim kurzor na vhod v laguno Chioggie. ETA pokaže prihod na cilj ob 23h30. Razdalja natanko 59Nm iz marine Izola. Barka "Moja" se odpravi iz Pule že zgodaj zjutraj, barka "El Sol" pa iz Novega Grada popoldan istega dne.
Mirna plovba traja vse do vhoda v laguno. Čuden zvok iz motorja me opozori, da je nekaj narobe. Pogled na alternator ni obetal nič dobrega, saj so se izpod ležaja delale iskre. Punce takoj vstanejo. Neža poišče rezervni alternator. Medtem odmontiram pokvarjenega in ga zamenjam ob izdatni pomoči mojih punc, v stilu "pit stopa" na F1 v dobrih petnajst minutah. Vse OK. Še dobro, da imam veliko orodja in vse rezervne dele, ki so kdajkoli povzročili težavo, na ladijski zalogi.
Pot med koli s pomočjo radarja in ploterja najdeva brez težav, čeprav smo v Chioggi prvič. Ponoči nas na pomolu pričaka Miro in nam pomaga privezat barko v Marini Chioggia. Kmalu pride tudi dežurni mornar in nas pobara po dokumentih. Utrujeni takoj zaspimo. Zjutraj nas pričaka lep sončen dan in vonj po kavi s sosednje barke.
Privez v marini nasproti mestnega središča
Po zajtrku se odpravimo v mesto
Obvezno zavijemo na dobro znano ribjo tržnico
Ponudba je zares pestra
Kupim sveže kozice, ki bodo za večerjo.
Mesto je zelo staro in je imelo v določenem obdobju primat pred Benetkami
Mesto je zelo živahno, čeprav na teh slikah, tega ni videti.
Pogled na naši barki v marini
V mestnem kanalu je polno ribiških bark s katerih raztovarjajo sveže ribe v hladilnike
Ob sprehodu naletimo na naše člane, ki so prišli pozno ponoči in se privezali kar v mestnem kanalu, od koder jih zjutraj na zelo prijazen način "preženejo" ribiči, ki so se vrnili z ribolova.
Premaknejo se v marino. Ostanejo v Chioggi, saj si želijo pobliže ogledati mesto, v Benetkah pa so že vsi štirje bili.
S posadko barke Moja se dogovorimo, da gremo do Benetk in tam prespimo. Še prej pa si od blizu z vodne strani ogledamo glavni mestni kanal.
Polno ribiških ladij. Na koncu komaj obrnem.
Avtobusna postaja v Chioggi
Po notranjih vodah se odpravimo med koli do Benetk
Naša mačka uživa na toplem soncu in mirnem morju
Takole pa izgleda slika ploterja in radarja v kombinaciji med vožnjo po kanalih. Koli se odlično vidijo. Tista pika pred nami pa je barka Moja.
In naravni pogled iste situacije. Za boljšo predstavo.
Miro je prevzel mesto kapitana v plovbi po kanalih
Prihod v Benetke
Markov trg v ozadju.
Tukaj je video1 in video2 prihoda v Benetke.
Mornarji pomorske šole na praksi
V marini južno od Markovega trga se privežemo in peš odpravimo v mesto.
Toplo sonce in odlično vreme ter krasen sprehod skozi parke
Markov trg v Benetkah
Pisane trgovinice ponujajo veliko beneških motivov
Pred Rialtom je velika gneča. Naslednji dan v ta kanal zapluje barka El Sol od koder jih policija nažene. Rialto so pa le videli z vode.
Pogled z Rialta proti severu
Prijemališče vesla na gondoli s pomočjo katerega poganjajo, zavirajo in obračajo gondolo.
Miro Krajnc in bratje Colarič, Stane, Vinko in Jože
V marino se vrnemo po drugi poti
Zvečer popijemo kapljico ob sveže pečeni ribi
Jože odlično speče ribe na pravem žaru z ogljem
Naslednje jutro me najprej preganja mucek. Malce odspim in tegobe so mimo. Okoli 12h pripluje v Benetke tudi barka El Sol, ki nas pričaka na izhodu iz marine. Skupaj odplujemo v smer Murana.
Pred Muranom
Ne najdemo priveza, zato obisk Murana preložimo za naslednjič
Na poti v Burano
Delo na cesti
V Buranu se privežemo in najprej malo pomalicamo
Ekipa El Sol se priveže preg gostilno in takoj se osvežijo ob hladnem pivu kateremu se ni moč upreti
Levo barka El Sol, desno gostilna
Arielo privežemo na Mojo ob edinih kolih, kjer ponavadi pobirajo smeti. Ker je sobota računamo, da tega danes ne bodo počeli.
Katarina naredi nekaj posnetkov z jambora
Pred Buranom je majhen otok na katerem imajo v glavnem vrtičke za pridelovanje zelenjave
Odpravimo se v vsega 1km oddaljen Burano
Burano je zelo simpatično mestece z raznobarvnimi fasadami
Zvonik v ozadju je močno nagnjen
V neki od trgovin starejša ženska izdeluje čipke
Pogled na te cene me je zelo presenetil, saj je zelenjava popolnoma sveža, cene pa veliko nižje kot pri nas
Po ogledu mesta Miro pripravi odličen brodet s polento. Jože nareže čebulo
Po večerji se vsi zberemo na kozarčku na barki Moja. Stane pravi, da toliko ljudi naenkrat še ni sedelo v kokpitu.
Ob 4h zjutraj odrinemo skozi laguno in kole na odprto. Piha močan veter, množica lučk pa me malce zmede in samo trenutek nepozornosti in že rahlo nasedem v kupček mulja. Brez težav se izvlečem z hitrim manevrom obračanja. Naslednji posnetek je posnet po polurni plovbi iz lagune, že na odprtem. Kasneje se je morje in tudi veter tako dvignil, da nismo več mogli slikat. Pihal je veter konstantno nad 30 vozlov morje pa se je dlje od obale zelo poslabšalo, tako da sem bil čeprav v jadralski obleki popolnoma moker in sem komaj krotil barko. Z kljunom obrnjenim proti Piranu mi je COG kurzor kazal, da ne pridemo niti v Pulo, zato sem se odločil in nekje na prvi tretjini poti proti Istri (TUKAJ) obrnil proti severu, ki je bila za nas ugodnejša smer. Po večurnem jadranju se je morje pričelo umirjati.
Morje se je precej umirilo bližje Italijanski obali
Med koli vplujemo v reko pod Lignanom
TUKAJ smo sidrali
Plovbo po reki nadaljujemo precej globoko, ko nam nadaljno pot prepreči daljnovod
Vrnemo se na drugi ovinek, kjer je rečica najširša in sidramo na zelo lepem kraju
Zjutraj nadaljujemo pot proti Izoli pod precej ugodnejšim kotom in kljub močni burji lepo in hitro napredujemo
Ni pretiranih valov, vendar piha pa kar lepo
Končno slovenska obala
In varno privezani v marini Izola
Dan poprej smo jadrali v pogojih v kakršnih s to barko še nisem plul in zadovoljen sem, da se je tako dobro obnašala in nismo imeli kljub izredno močnemu vetru (1,5-2 ure smo imeli konstantno veter nad 30Kn) in silno slabemu morju nobenih večji težav. V burji sicer izgubimo čakljo. Kratki in izredno visoki valovi katerih vrhovi so se lomili na palubo in nas konstantno zalivali pa niso povzročili nobene večje škode razen na bočnih steklih, ki so na nekaterih mestih popustila. Jih bo potrebno zamenjat.
Po odhodu iz Benetk je za nami plula barka Moja, ki pa se je morala vrniti saj jim je ugasnil motor. Zaradi guncanja so se jim v tanku dvignile vsedline in zamašile filter. Vrnili so se v marino v kateri smo dva dni prej prenočili in zamenjali naftni filter. Pot so nadaljevali šele naslednji dan. Barka El Sol pa je s kompletno moško posadko odplula v Novigrad, katerega so dosegli še isti dan popoldan. Morje se je opoldan začasno toliko umirilo, da so še lahko prečkali jadran. Zopet se je potrdil stari rek: "U podne ide bura na ručak." Med potjo pa so pomagali še neki slovenski jadrnici, ki je imela težave in so jo del poti celo vlekli.
Z vremenom smo imeli za ta letni čas kljub težavam ob vračanju zelo veliko srečo in izlet je minil na nepozaben način ob odlični družbi in dogodkih, ki so nas spremljali na poti. Naslednjo zimo bomo imeli po plesnih vajah ob petkih zvečer zopet krasno temo ob pijači.
Lep pozdrav vsem
Iztok
"Dobrega štromarja zruka samo slab šnops":)
