Kaj češ lepšega, kot 25-30 vozlov poletne burje.
Baje sva se s Polancem mimoišla sredi Kvarnerja, ne da bi vedela eden za drugega.
Na Susku NW smo burji pokazali zobe in si nalili čateški cviček in vse kar paše zraven.
Po izvrstnih tuninih testeninah je kuhar poskrbel še za wash mashine.
Do Ilovika nas je nosilo 15vozlov maestrala, ne moreš zi zaželet lepšega jadranja.
CAR je bil ves čas na zvezi in nam sporočal stanje privezov na Iloviku, na koncu se je izšlo dobro, vsi smo bili varno privezani, eni celo 2m od mize, kjer smo večerjali, tako da so se lahko dobesedno zvalili v posteljo.
Ročna VHF zlata vredna, da mi ni potrebno skakati v podpalubje. Doseg; Susak - Ilovik brez težav.
Ker smo bili z našo barko na enih zadnjih boj, so zjutraj, proti Premudi vsi hiteli mimo nas, tako da sem skušal ujeti nekaj morjeplovcev, ki so bili prepoznavni po zastavicah in predvsem po oranžnih majicah, ki jih je bilo nemogoče zgrešiti, tako da je že padla ideja, da moramo narediti nove zastavice oranžne barve.
Ob povratku domov smo se z Luftarjem na Unijah zasidrali na skupno kosilo, na N Unij srečali delfine in z zahodnikom odjadrali domov.
Hvala vsem morjeplovcem za odlično družbo, solidno hrano, ekspresno postrežbo, super majice, obilo smeha, El Capitano upam, da si srečno prišel na cilj in se že veselim cele reportaže, ko se vrnete.
lp Marchi & Co.

