Saj bi šel kam drugam, pa na severu se kmalu konča, vzhodno grem lahko samo kakih 100 metrov, zahodno je pa dolgočasno.
In tako smo kompas naravnali na jug.
Zvečer iz Portoroža do Rovinja, spanje.
Jutro, ki je obetalo.
Gasa novim dogodivščinam naproti.
Tale fotka je že med otokoma Unije in V in M Srakane. Grajsko!
Mali lošinj je obvezna postojanka nas hlaponarjev.
Redna sezonska linija katamarana iz Italije.
Za Lošinjem naredimo postanek na Sv. Petru. Vroče je ko hudir.
Očitno je posestnik tegale pomola galeb.
Kaj pa vem, nekaj cvili, škripa, nabija. Izgleda, da je prišel pobrat najemnino, koncesijo.
Ostro gleda, nadzoruje! Pogajanja so v teku!
Končno se vda! Ni kaj, skorumpiran galebji "uradniček", ki se je prodal za nekaj hrane. Skoraj z roke mi je jedel.
Sprehod proti severu končam pri tem sarkofagu in v super senci , ki jo nudijo borovci-pinije.
Nekoč "lepotica" in hudo pomembna zadeva na otoku brez avtov, traktorjev, sedaj počiva na suhozidu.
Sem pa tja so robidnice za poskusit. Niso pa še dovolj okusne, tudi če so že črne.
Privezni kamen na Sv. Petru je verjetno še iz časov monarhije.
Tole je fotkano že na nama zelo priljubljenem Istu.
Oblast se ne šali in ima zelo dobro barko za nadzor.
Si kdo upa lovit ribe brez dovolilnice, ali pa potapljat?
Prjatu Košir-Muki se trudi da bo kmalu splavil in zopet vozil potapljače.
Na pozno popoldanskem sprehodu proti trajektni luki, nam pot prekriža morski pes iz kamenčkov.
V trajektni luki je na ogled tale lepotica s karakterjem.
Še od spredaj.
Iz notranjosti barke so prihajali dalmatinski zvoki harmonike. In to v živo. Lepo!
Krmarjev del s sodobno opremo.
Bliža se noč.
Vrše je barba položil v morje in sedaj se pelje na privez.
Na modrini neba se že kaže luna.
Velika izvirnost krasi ime te barke.
Noč bo svetla.
Tri luči spodaj in polna luna zgoraj.
Med prvimi ulovljenimi ribami na Dugem otoku je bil Pauk.
Porežem bodice, da ne bo katastrofe.
Bo , bo , friška riba za marendu.
Prenočila bova v tem parku, ki je bil kar trd oreh med ugankami.
To je uvala Dumboka, nasproti Božave.
Ta barka bo tukaj počakala na svoj konec. Žal.
Polna praznega, do konca.
Tegale morjeplovca pa nisem dočakal.
"Naša" zastavica je plapolala, jaz čakal, da se kdo prikaže, ker vsi "grozijo" s pirčkom itd, ko je pa treba dat, se pa neha.
Prijeten dan se končuje in pozno popoldan gremo na vrh hriba.
Mir, tišina, vauuuuuuuuu!
Tjale naprej se odpravljamo jutri zjutraj.
Taka, lepa tišina, da kar "boli".
In se najde eden, ki ne da miru. Tale klinčev moped bi mu zabil nekam.
Vum vum vuuuuuuum um um um , pa je šel mir rakom žvižgat.
Pa kje me najde?
Ma, ne moreš verjet koliko se ga sliši.
Ma, kot da mi vozi za ušesom.
Jutra so naj naj.
Kavica, zajtrk, prijetnih 24,6 stopinj in že razmišljam o ribolovu.
Ki je bil uspešen.
Pa dobr je blo, verjemite!
Južneje od Knežaka pri Ižu se dobro lovi.
Lepi arbuni, riboni!
Še dobro, da nisem fotkan jaz, ker sem nasmejan do ušes. Je pa riba bolj fotogenična in lepša.
Madonca!
Sonarju se je utrgal. Sem pogledal če se ni sprožil simulator, ker je pokazal toliko rib v zgornjih plasteh vode.
Če se ni sonarju se je skoraj meni strgal, ker je bilo zelo ... no takole kot na fotki. Odlično!!!
Lepo v vrsti, kot so hiše v Trsti!
Ja takle mamo!
"Garača" sta po hudih ribiških bojih malo legla, da bosta pripravljena na nove izzive in napore.
Gospodje so posodili roke, da .....
so splavili na novo pobarvan kaič.
Proti večeru je tanker s pitno vodo že skoraj izpraznjen. Še zadnji prekat, pa ne bo tako nerodno na rit visel.
Za vse, ki ne veste, pitno vodo na otoke dovažajo z ladjami-tankerji.
Oblast opravlja svojo službo.
Še vedno smo na Ižu.
Jutranji sprehod po obali Iža me pripelje do velikega okostja. Tale riba je pa bila kapitalka. Ugibam, da je to okostje gofa.
Preko metra dolžine, teže .....
Sonce še ni vzšlo, jaz pa že občudujem tehnično rešitev za shranjevanje- privez skuterja.
Dobro se je znašel , ni kaj.
Rano jutro je. Sonček se sramežljivo kaže iza vrhov Pašmana.
Domačini pregledujejo vrše, dvigajo mreže.
Prijatelji noči so šli pa spat. Tale kar na pomol.
Na dopustu je čas za nova poznanstva, čeprav pasja.
Spotoma se še kaj ujame, da ne bomo v zaloge segali.
Kaj se je pa tukaj ujelo.
Ujelo se je tole, oz. tale, ker je moškega spola.
Za dve osebi res polna kapa, oz. rit.
Duš mej duš, je rukalo in vleklo, sem menil, da bo kaj večjega, pa se je ušata samo nerodno zapela.
Ja seveda, se zgodi tudi v boljših familijah.
Vrvica, pletenica je malo zdivjala po svoje. Pa toliko je koštala, kajne Marc. Pa kje naj sedaj dobim podobno primerljivo.
Ta druge oči na nos, čik, kar ni lepo se strinjam, v gobec, pa zavoj za zavojem, vozliček za vozličkom, do .......
uspešno zaključene misije NEMOGOČE.
Za uspešen ribolov je potrebna kvalitetna vaba, kar veliki morski črv nedvomno je. Uspešno jih lovim blizu Zaglava. Pri otoku Krknata.
Tudi žive školjke so odlična vaba.
Tale ladja LARA je ena od rednih linij na celino. Sedaj že odhaja vzratno iz zaliva.
Mladinci, hrabri dečki se pa malo vozijo, tako za zabavo. Vržejo en konec vrvi preko sidra in ob veselem vreščanju, vriskanju , uživajo do izhoda iz zaliva. Tam se spustijo in odidejo nazaj na plažo.
Mladost je norost, oz je dovoljeno skoraj vse.
Pospravljamo, čistimo in smo zadovoljni morjeplovci.
Zmeraj ko odidem s priveza peljem počasi, da zagrejem motor, pripravim, pospravim malenkosti za varno plovbo in tako mimogrede se ujame kakšna kandidatka za GRILL.
Kaj spet "serje" tale sonar. Toliko ribe ni v celem zalivu, ne pa pod mojo barko.
Sanje vsakega ribiča. Pa saj ne sanjam, res je !
Komaj "sfolga" vse izrisat.
Proti večeru se mi pokaže tale, zelo simpatičen prizor.
Fantički poslušajo kaj jim barba pripoveduje. Z zanimanjem spremljajo njegovo delo.
Malce sem jim zmotil učne ure in delovni proces.
Barba je pa kar lepo govoril slovensko, saj je nekaj čez dvajset let služboval v Jelovici, Škofja loka.
Barba, kaj je?
"Ma nisam ga dvadeset godina otvorija, pa mu moram menjat ulje i ovako, malo pogledat."
Ponos yugovine je služil dvajset in več let, da bo še enkrat toliko tukaj propadal, ter kazil okolje.
Varnost na Ižu je na zelo visokem nivoju, če je kontakt ključ kar takole.
Vodnjak z letnico 1825!
Starih koret kolkor hočeš.
Te tri korete so v voznem stanju, samo brez ....
Morda je pa tole priložnost za zbiratelje.
Te tukaj bo plevel prerastel
Lep pogled, ki obeta, da bo jutri še en lep dan v Dalmaciji.
Ujeti med Knežakom in Ižem.
Ujeto med Zaglavom in Krknato. Verjemite, prej kot v eni uri.
Sedaj pa sledi nekaj nenavadnih fotk. Oz perspektiva je malce drugačna.
To je v teh vojaških luknjah na dugem.
Desno na krmi se vidi kako imam shranjene vabe v sveži vodi. Črve, školjke.
Še z boka.
Tudi deževalo je, ni kaj.
Pa smo šli pod streho.
Tudi ta dobrodošla osvežitev je mimo in smo se vrnili v normalne okvire življenja na barki.
Nekaj so obetali poslabšanje vremena z jugozahodnikom, ki bo prešel v burjo. Pa sem se kar podvizal z Ista in privezal v Medulinu. Vroče je in soparno.
Da bi še meni takole iz vodnjaka kdo bevando ponudil, to pa ne.
Podrgnil na Cresu. Italjan bentil ko pravi lah.
Čakal predolgo.
Potem je pa štala.
Mi smo imeli srečo.
Prav hudo ni, je pa zoprno poškodoval barko.
Še ena jugo legenda.
FAP= fabrika avtomobila Priboj.
Mi, jugo vojaki se jih spominjamo z SMB barvo, ne pa to lepo plavo.
Tole pa ni poškodba ampak brodolom.
Usta postanejo suha in zelo neprijeten pogled je tole.
Imava še kakih tri ure do domačega priveza. Bo vse v redu?
Ko je samo ograja na suhem , je nekaj hudo narobe.
Prav vsakemu od nas se lahko primeri kaj takega.
Dobro jutro na domačem privezu!
Vroče pa ni bilo, to jutro, kar je bilo dobro. Lepo smo spakirali in s takim prijetnim, hudomušnem nasmeškom odšli proti domu, delat načrte za "Do dalmacije in nazaj 2012".
Takle mamo!
Za ta dnar je to to!
LP
.
PS
Morda bom na tekst spustil še mojega lektorja (ženo), ker nisem preveč nazaj gledal in so možne napake.
.
