Tudi zaradi iskanja podobnih trenutkov, se vsako leto znova in znova odpravljam na morje, z družino ali s prijatelji.
Letos nam je, pred prvomajskimi prazniki, vreme odlično služilo, da se že tretjič udeležimo regate za memorial Pie in Pina Mlakar v Nerezinah, katero organizira JK Novo Mesto. Čeprav ni nihče iz posadke član JK-NM, smo se za omenjeno regato, nekako udomačili v njihovih vrstah.
Posadka smo bili morjeplovec RobertB, David, ter jaz kot skiper. Pričelo se je z iskanjem četrtega člana posadke, potem ko se je lanskoletni član Dean odločil, da gre z motociklom na potep po ZDA. Brez pomislekov se nam je pridružil prijatelj Sašo, čeprav ni imel nobenih jadralskih izkušenj. Iz Verude smo izpluli štiri dni pred regato, da bomo po poti še malo trenirali najnujnejše manevre, ter da preverimo stanje po Kvarnerskih otokih. David se je do Nerezin odpeljal z avtomobilom, ker bo zaradi službenih obveznosti po regati takoj odpotoval domov.
V četrtek 26. 4., smo približno ob 16. uri zagnali motor, ter usmerili premec proti Unijam.
Prvi dan nam jugo ni privoščil jadranja, z vetrom točno v premec smo odmotorirali do Unij. Da bi z jadri križarili in s tem podaljšali pot, predvsem pa čas, nam želodci niso dovolili. Vsi trije smo imeli pred očmi ogromne pečene lignje, kateri so nas čakali pri Jozotu na Unijah. In res so bili odlični.
Petnajst minut pred dvajseto, smo se privezali na pomol, ter po ogledu sončnega zahoda, odkorakali na obljubljeno večerjo.
Naslednji dan zjutraj, smo odmotorirali do mosta Osor.
Že pred 9. uro smo bili pred mostom.
Zapluli smo skozi ožino, pomahali upravljalcu mosta, ter med keglji odpluli proti Nerezinam.
Na pomolu nam je že mahal David, ter nas usmeril na prosto mesto. Napravil je tudi nekaj fotografij jadrnice, ko smo se približevali pomolu.
Vkrcali smo še njegovo prtljago, ter po zaužiti kavici, ter protidehidracijski tekočini, pri Mornarju, izpluli iz luke. Pripravili smo genaker, spinaker, ter potrebne vrvi in škripčevje.
David se je kmalu ambientiral.
Da se podkrepimo smo se za kratek čas zasidrali v bližnjem zalivu. Pripravili in pojedli smo kosilo, ter dvignili sidro.
Končno je napočil čas za jadranje. Dogovorili smo se za vloge posameznikov med regato, ter pričeli vaditi manevre. Veter je bil slab in nestabilen, kar je bilo podobno napovedi za ponedeljek, ko bo regata. Ker nismo profesionalna ekipa, so se nam dogajala vsemogoča prepletanja vrvi med menjavami jader na obratih, vendar smo s treningom postavili stvari na svoje mesto.
Proti večeru smo pristali na novem pomolu na Iloviku.
Sprehod do Paninota nam je prijal, da smo si razmigali noge. Kruh je žal že zmanjkal. Dobili smo ga v bližnji trgovini. Na pomolu nas je eden od delavcev, kateri dokončujejo pomol, prosil, če bi lahko jadrnico premaknili na drugi del pomola, ker zjutraj pričnejo z delom že ob 6. uri. Premaknili smo se kar na bojo.
Zjutraj smo pri Paninotu dopolnili zaloge kruha, ter se okrepčali z jutranjo kavico. Veter je pihal skozi kanal, med Ilovikom in Sv. Petrom, proti SZ. Z jadri smo odkrižarili v nasprotno smer, proti JV. Odločili smo se, da ne gremo daleč, ker bomo dan izkosistili za trening. Jadrali smo med Ilovikom in Silbo, v vse mogoče smeri.
Za čas kosila smo se zasidrali v zalivu Pernestica, na zahodni strani Silbe, kjer smo si pripravili kosilo.
Ko je Sašo zagledal turkizno barvo morja, so se mu kar zasvetile oči. Brez pomisleka je slekel majico, ter skočil v morje. Voda je imela natanko 15 stopinj.
Par slik pobranih iz video-zapisa
Kakor hitro je bil v vodi, je tudi splaval iz nje. Brez pomoči lestve, je skočil v spojler. Kljub vsemu je skok še enkrat ponovil, za kamero in fotoaparat
Po kosilu je sledi krajši počitek,
dvig sidra in nadaljevanje treninga. Pozno popoldan smo jadrnico usmerili proti mestu Silba.
Na pomolu nam je že od daleč mahal CAR. Morjeplovsko zastavico je opazil ko smo bili še pred luko. Z njegovo pomočjo smo Carsko pristali. Hvala CAR. Sledil je fotosafari ter sprehog na drugo stran otoka, ter ob povratku klepet s Carjem in njegovo družbo ob slaščičarni. Nato večerja v bližnji gostilni. Ribja pašteta za predjed, ter glavna jed ražnjiči s pečenim krompirjem. Odlično pripravljeno.
Naslednje jutro smo verjetno prezgodaj vstali, tako da so nas presenetile zaprte gostilne. Kavo smo si morali skuhati sami. Izpluli smo, ter premec obrnili proti Nerezinam. Imeli smo kar ugoden veter in dosegali kar lepe hitrosti.
Par milj pred Nerezinami je veter upadel in hitrost jadrnice je padla tudi pod 3 vozle. Vrgli smo panulo v morje in kot ponavadi neuspešno ribarili kakšno uro. Popoldan smo pristali ob pomolu v Nerezinah, kjer so se pričeli zbirati ostali udeleženci regate. Zopet je sledil sprehod in razgibavanje po celodnevnem sedenju v kokpitu. Zvečer smo imeli v restavraciji hotela Televrin spoznavni večer z večerjo.
Gužva na pomolih
Zjutraj je sledila priprava jadrnice za regato. Pomožni čoln smo privezali na varno mesto, zaprli smo bimini, pospravili spray.hood. Ob 9. uri smo se dobili na sestanku krmarjev, kjer smo dobili podatke o regati. Odjadrali bomo dva plova, prvi bo trikotnik, katerega obkrožimo dvakrat, drugi pa navigacijski, okoli otočka Mali Osir in nazaj do Nerezin. V trikotniku bodo merili čas za vsak krog posebej, da bi v primeru če ne bi izpeljali obeh plovov, štel vsak krog za svoj plov. Veter je bil namreč na nuli.
Štart je bil ob 11. uri. Štart že, a jadrnice so ostale vglavnem na mestu, ali jih je tok nosil nazaj. Počasi počasi se je vse začelo premikati, veter ja naraščal, pa zopet padel na nulo, pa naraščal. Prvi plov se je končal dovolj zgodaj, da je bilo mogoče opraviti še drugega. Tokrat je bilo obratno. Na štartu je odlično pihalo, a je veter kmalu popolnoma upadel. Vsi smo stali kake pol ure v popolni bonaci, potem je zopet povleklo. Tudi smer vetra se je spreminjala, tako da je bilo kar nekaj menjav jader
Pred ciljem je veter zopet upadel, izmišljali smo si vse mogoče kombinacije jader. Skozi cilj smo prišli z metuljčkom – genaker genova.
Po ponovni pripravi jadrnice za turistične namene, je sledilo tuširanje v škveru, nato večerja in podelitev nagrad v Televrinu. Osvojili smo 5. mesto (enako kot lani), od 12 udeleženih. Bili smo druga najmanjša jadrnica. Da bom točen, ena je bila krajša, dve sta bili enake dolžine, vendar s precej višjim jamborom.
Zjutraj smo bili zopet ob devetih pred mostom, ter v popolni bonaci odmotorirali do Verude.
Mimo Galiole. To bi lahko uporabil za rubriko: Ugani lokacijo
Tudi take še vidiš na morju
