Na tradicionalni že 19. po vrsti jesenski dopust, ki je izključno moški, ponavadi začnemo s plovbo na trajektu.
Moram reči, da mi je všeč nova trajektna luka v Zadru, Gaženica.
Je pa tudi res, da je s tem samo potovanje izgubilo šarm. V centru, na starem placu je bil dalmatinski duh v zraku, na tleh, v vodi, na tržnici, ...... Vstop na trajekt je bil prežet z emocijami, pozitivno energijo. V Gaženici tega ni. Samo tehnično nalaganje avtov, kamionov , .... in oseb pa gasa na destinacijo.
Prispemo na lokacijo. Pogled z balkona navdaja tri dopustnike, ribolovce s prijetnimi občutki.
Domačini so v tem času na polno zaposleni z obiranjem oljk. Tale naprava očisti plodove oljk neželenih primesi, ki bi utegnile vplivati na kvaliteto stisnjenega olja.
Olive stiskajo v krajevni oljarni, ki je last zadruge. Zadruga je pa last zasebnikov, ki so vložili denar vanjo. Načeloma stiskajo olje za lastne potrebe.
Poznam zadevščino in vsakič naredim isto "traparijo". Olje moram poiskusit izpod stiskalnice. Me pa vedno znova prepriča, le kako moram bit zmeraj tako naiven?, da je sveže olje ogabnega okusa. Olje izpod stiskalnice mora iti najmanj za pol leta počivat. V hladen, temen prostor. Najbolje za uživanje je po enem letu, ko se tanini in oljne strukture umirijo.
Stara torklja je samo še za razkazovat.
Organski odpadek pa se zliva na prikolico in gre nazaj v naravo. Ali je tako prav ? Priznam da ne vem in tudi nimam odklonilnega mnenja do tega problema.
Nam se pa dogaja. Je lahko lepše? Težko!
Tole je na Krknati.
Jutranji odhod na ribolov nam da vedeti, da se poletje poslavlja z velikimi koraki.
Nad vodo so kar konkretne meglice, zaradi temperaturnih razlik.
Prednost dopusta jeseni je tudi v tem, da se "tržnica-trgovina" zelo razširi in ponuja akcijo na vsakem koraku. Tule konkretno so bile mandarine. Pa še zastonj so bile in zato vrhunske.
Ribolov je bil nekaj povprečnega. Sploh ne slab, toda kakega kandidata dolge plovbe v obliki ribe ni bilo.
Apartma je pa druga zgodba, ali pa "saj ni res, pa je"!
Poiskal sem ga na netu in tam so bile fotke z opisom prepričljive.
Iskal sem APP z dvema spalnicama, skrinjo za globoko zmrzovanje in kakšen čoln, batano, pasaro za rentat. Ker je nudil tudi čoln, sicer brez motorja- klasika za dalmatince, (peljal sem s seboj svojo y4) sem se odločil za najem.
Ko pa vidiš v živo je bilo pa ulala drugače. Neurejeno, staro, skupaj znešeno, .......
V tuš kabini, ki je bila mimogrede za dve številki premajhna, je bil v kotu en ventil. Kar tako, da si se stalno zatikal zanj, ... nezafugirano, ...
Pod umivalnikom! In tako je dobro že kakih 30 let.
Za WC-jem. Tudi že kakih 30 let je to zadovoljivo stanje. Kakor za koga.
Omarice, predali brez izvlečnih ročajev, gumbov zavijačeno z lesnimi vijaki.
Pa bi morda še vse prej našteto bilo vzeto pod rubriko "takle mamo", če ne bi bilo cvetke cvetk v kuhinji. Ne vem no, ampak v času vsesplošnega napredka na vseh ravneh me pričaka kuhinja, ki nima pipe s toplo vodo. Še več! Mrzla teče samo v eno korito, ker drugega ne doseže. Kdo bi si to lahko predstavljal?
Pustimo to in ta zblojeni apartma.
Jutra so bila pa res hladna, meglena in polna, prepolna rose.
Vreme nam je bilo naklonjeno. Malce dinamično s kakšno dežno kapljo.
Še nekaj motečega se pojavlja na teh lepih lokacijah.
Smeti, odpadki taki in drugačni se kopičijo ob bivalnih površinah.
Pa od kje take "vojaške kangle", valjanec za strelovod, en kup steklenic, ki so bile v začetku v vrečah, dokler jih ni sonce prežrl, ... gostilniške marele-odslužene, ... itd.
Še nekaj sem našel pri hiši. Posodo isklesano iz enega kosa. Se razume, gre za spodnji del. Gazda trdi, da je stara krepko preko 100 let.
Pa kar kot zavržena čaka na boljše čase.
Zadnji dan pa dež.
Itak smo svoje iz morja dobili in smo se odpeljali malo po dugem na sever. Glej ga vraga! Božava! Mesto z županom, šolo, knjižnico, itd, pa ni imela, Božava namreč, enga samcatega kafiča odprtega. Ni kafeta, nič od poletnega vrveža.
Mesto duhov!
Olke so pa res bogato obrodile.
Pred vkrcanjem na trajekt, časa je itak zmeraj dovolj, odidem malo po vasi. Brbinj, južno od trajektne luke. Vonj po lesu me je povlekel tule not.
Po vprašanju, če mi dovoli vstop, sem videl tole.
Človek izdeluje, popravlja, renovira lesena plovila.
Zanimivo, da večino lesa kupi v SLO.
Tole je v bistvu končano. Samo še motor in gremo.
Lično in strokovno narejeno. Na vprašanje, koliko bi pa stalo tako plovilo je odgovoril, da ga izdela za 7000EUR.
Škoda, da nam celincem les ne odgovarja.
Odhod v Zadar in domov.
Letos pa na Iž!
-
lepo 
