Jadranje - tokrat z letali - okrog Szegeda na Madžarskem

[acrobat]

Bo šlo,mal nama še rezerve ostane do max teže.
Po višini pa tud ne bo problema,tam do ene 190 še gre,pol je pa bolj na tesno.Ja na žalost je zlo mal placa v tem avijonu.

[Nikola T.]

Kateri tip imaš v mislih? Blanika sigurno ne. Kakšen DG500 s karbonskimi krili ali še kaj bolj strupenega? Recimo FOX S5 7777
LP NT

[acrobat]

Tako je NT ...MDM-1 FOX.S5-7777

[Marjan Tomki]

Potem pa domnevam, da je tale...





Za tiste, ki jih zanimajo akrobacije in ki v mojem lanskem prispevku tega niso opazili, tale Jani Stariha je leta 2010 zmagal na tekmi v Livnu - nagrada je bilo zimsko letenje v južni Afriki

(za zgodbo klik na sliko, nato find 'stariha')

Na koncu je s svojim običajnim letalom DG 303 letel tole -
klik na slikico za posnetek...


In gospod je še kako leto-dve starejši od mene.
http://www.opensoaring.com/NaKrilih/Pogovor/Pogovori_09/pogovor_stari.html



Pa še ena zanimiva zgodba o z res dobrimi slikami (ne mojimi - veliko boljšimi od mojih)

Po Kamniških okoli Ojstrice je smučal in slikal Jani Stražišar, okrog njega letal pa isti Jani Stariha 'Stari'.

Aprilskega dne 2008 sta se Jani (S4) in Boris slišala po telefonu. Ko je jadralec zvedel, da je njegov soimenjak na turnih smučeh nekje v Karavankah, ga je sklenil poiskati. Slike, ki jih je posnel turni smučar, so zgovorne. O svoji poti pa je povedal: »Na Ojstrici je bil dan za bogove, Jani pa mi ga je še polepšal s spektakularnim letenjem okoli mene in po vseh teh hribih. Ta dan in doživetje mi bosta za zmeraj ostala v spominu kot ena najlepših v hribih!«

Več (zgodba in več dobrih slik) je na povezavi pod zgornjo sliko (find 'Stari').

[Marjan Tomki]

Samo teoretik ?

Tole je malo na zalogo - če se spet zgodi, mi takrat ne bo treba iskati. Ko namreč kdo - eden ali več - stalno ponavlja nekaj, kar ni nujno res, se to večini usede v ušesa in začne zdeti samo po sebi umevno. Da se to ne zgodi, je treba včasih 'stegniti kljun'.

atilone je - pa zadnji mesec marenostrum - na skoraj vse, kar sem napisal pisaril, da naj se neham iti samo teorijo, pa da nimam lastnih praktičnih izkušenj in tako dalje.

Istočasno je bilo - to verjetno strokovno utemeljeno in iz lastne izkušnje (kot usposobljeni in pooblaščeni terapevt, ne iz še bolj osebne lastne izkušnje) - precej pisanja o tem, da jaz pišem na forum iz bolne želje po samopotrjevanju.

Tu je za take kaka 'teoretična' zgodba, ki pa je nisem napisal jaz.

Ko sem začel temo o jadranju tudi z jadralnimi letali - 2011 mislim - sem nekje na začetku te teme v prispevkih o potepu na Madžarsko le 'prilepil' povezavo na prispevek pilota, ki sem mu bil takrat talna posadka.

Tudi povezave so bile skrite pod slike - in opazil sem, da del tega ni več delal. Ko sem popravljal povezave, sem se spomnil tudi te zgodbe ...

Brane je moral pristati na napačni strani daljnovoda, sicer manj kot 5 km od najbližjega asfalta (zakaj - druga zgodba, če bo komu zanimiva).

Ampak zaradi deževja je bilo vse tako razmočeno, da nam je avto s pogonom na vsa štiri kolesa skoraj ostal pogreznjen v poljsko pot, ko smo poskusili odvleči prikolico za jadralno letalo bližje mestu pristanka.

Če drži čas, ki ga je napisal Niko, smo skozi tistih slabih 5 km nosili in vlekli delno razdrto letalo 8 ali več ur po temi in pri tem si včasih imel vtis, da ne nosiš ti letala, ali njegovega krila... ampak ti pride prav, da se zanj sploh potegneš iz blata, ko se ti noga vdre vanj...

Ponedeljek, 2. maja, prvi tekmovalni dan
Saksofon in blato
Proti jutru je prenehalo deževati, meteorolog, sicer jadralec, ki je lani na Češkem doživel nesrečo z jadralnim letalom, se je na brifingu spomnil, da tudi lani na pokalu Alföldi nismo imeli sreče z vremenom. Tokrat je bil Szatymaz središče mokrote, saj je padlo 25 mm dežja na kvadratni meter, več kot kjerkoli drugje. Zjutraj je bilo v njegovih besedah nekaj pogojnega optimizma: »Bolje je, kot sem si misli …« Peter Szabo nam je po dolgem oklevanju naložil kratko disciplino, približno 150 km, s cilindroma 20 in 30 km. Sam sem se kar trikrat znašel pod 400 m višine, in ko sem se pred koncem naloge že odločil, da bom samo še jadral, sem pod seboj zagledal nesrečneža, ki je pristajal na dolgo črno njivo, daleč od kakšnega naselja. Ekipa treh, ki je šla na pomoč, ni bila dovolj, čez nekaj ur so se odpravili še štirje. Do ene zjutraj so imel dovolj dela. Po blatu in brezpotjih so se kakšne tri kilometre prebijali nekaj ur z enim krilom, nato z drugim, posebno naporna vaja pa je bilo vlačenje trupa v katerem se kolo zaradi blata ni več vrtelo. Sedem ljudi je vleklo, držalo ravnotežje, Zoki Frenc (Srbija) pa je hodil spredaj in iskal prehode med jarki in spotoma še vlekel ter bodril nenavadno ekipo reševalcev.

Nepomembna in kratka disciplina, v kateri zmagovalec ni dobil niti 500 točk, je bila za mnoge prvi let in uvajanje v tekmovalno sezono. Ferenc Peperko je imel težave z računalnikom v klubskem DG 300. V zadnjem delu leta je zato sledil Črtu Rojniku, kajti, če ima kdo zanesljive inštrumente, naj bi to bil Črt … a se je zmotil, ker tudi Črt ni imel v kabini skoraj nič za navigacijo, inštrumenti na preizkušnji so mu nagajali in se je pač nekomu pridružil, da bi prišel do doma. Miha in Ivo Peperko sta se uštela pri programiranju točke doleta, nad katero je vselej treba imeti najmanj 400 m višine. Zaupala sta svoji spretnosti programiranja in Miha se je ujel v zanko, pristati je moral brez dotika zadnje točke.

Najbolj zadovoljen je bil Ferencov pomočnik, ki se je v to vlogo znova postavil po štiridesetih letih. Da ne bi izgubljal čas, je na sezonsko delo vzel saksofon in vadil. Marjan Tomkiewic, prav tako prvič v vlogi pomočnika in ljubiteljski pihalec v piščal, ki smo ga določili za koncert ob koncu pokala LX, pa je medtem, kot sposojena moč do kolen v blatu reševal jadralno letalo in tako nenadejano spoznaval vlogo pomočnika v zelo težavnih razmerah. V enem samem popoldnevu je spoznal skoraj vse radosti pomočniškega dela in čeprav je ob eni uri zjutraj kar oblečen stal pod toplo prho bungalova v Evro kampu, ga dobra volja ni zapustila.

Na slikah v prvi vrsti je del omenjene delovne sile zjutraj, potem ko smo že opravili s tušem in se tudi malo naspali, na drugi pa Zoki in njegov pomočnik.


...
Brane Ivanuš se je na brifingu zahvalil vsem, ki so ga rešili iz blata, še posebno srbskima prijateljema Zokiju Frencu in njegovemu pomočniku. Zvečer sta z Aljo druščino razvajala s torticami.
...


Zoki in njegov pomočnik sta bila buldožer, ki je imel - oba skupaj - približno toliko let kot jaz.

Na tretji sliki je 'pod tušem' jadralno letalo, o katerem je bila beseda.

Tisto ob enih zjutraj oblečen pod prho je bilo dobesedno - če je Niko napisal točno uro, sem bil po več ko dvanajstih urah vlečenja letala manj kot pet km daleč po v globino razmočeni zamlji blatu tako blaten, da je bilo najenstavneje poskusiti sprati blato hkrati z mene iz z obleke.... Niko pa je takrat že letel.
Jadralno letalo izpod tuša je pa srečno spet letelo naslednji dan.

Kako je prišlo do tega, da zaradi slabega stika na polnjenju aku s fotocelic v aku-jih ni bilo dovolj toka za zagon motorja - zaradi česar je je na koncu moralo to jadralno letalo pristati na drugi strani daljnovoda - o čemer Niko ni pisal, pa tudi lahko napišem, če bo koga zanimalo.

Tole bi morala biti povezava na letališče Szatymaz na Google Maps
https://www.google.si/maps/place/46%C2% ... !1s0x0:0x0

Tole bi morala biti povezava na kraj Sandorfalva, od koder severno ali severovzhodno manj kot 5 km od asfalta je pristal Brane Ivanuš.
https://www.google.si/maps/place/46%C2% ... !1s0x0:0x0

Pod zgornjimi slikami je povezava na izvirni prispevek, kjer so tudi slike večje ločljivosti, ki jih neposredno na forum ne morem (ne smem) prilepiti.

Pa ko sem že pri tem, še ena fotka iz druge zgodbe (povezava pod sliko).

četrtek, 12. junij 2008
Fotlc happy end

Kaj je Pavle menil o meni, je na povezavi pod zgornjo sliko, ena od fotk s takrat 'rešenega fotlca' tu naprej (in tudi tu več na povezavi pod sliko).


Če bo še kdo težil na isti način, naslednjič samo nalepim povezavo sem, pa upam, da bo to za nekaj časa zadoščalo.

[Marjan Tomki]

Preden sem si izpahnil ramo, sem naletel na info, da je zdaj Slovenka leti kot kapitanka na potniškem letalu - in zdelo se mi je, da se verjetno poznamo.

Potem sem - med tem, ko sem imel imobilizirano ramo in ostalo gnjavažo - izgubil povezavo na ta dogodek, in jo danes spet našel.



Spomnim se imena Alja iz Szatymaza in če mož tele Alje Berčič Ivanuš Brane Ivanuš (tudi kapitan potniškega letala), s katerega jadralnim letalom sem se pred nekaj leti temeljito seznalnil...

[donato]

Ne vem, ne vem.....
Na vodi sem za jadra, v zraku pa za hlape.

[Marjan Tomki]

Tile so - že več rodov - 'trapasti' na vse kar leti, pa naj bo na veter ali na hlape, in to po obeh straneh družine.

Brane



Alja je pa prej v Slo vojski - tudi prva pilotka v njej - letela helikopter. In zdaj sta tudi oba kapitana potniških letal, Brane mislim da Airbusa, Alja pa .

Ko sem jih srečal - o čemer je med drugim tekla beseda zgoraj - sta bila pa na tekmovanju v jadralnem letenju LX Navigation - za svojo zabavo.