Sidrni "amortizer"

[kok-pit?]

Marchi, se ti opravičujem, ker sem te pahnil v ¨zos¨ v zvezi z vikanjem…

Razmišljam…
Več imaš izkušenj kot jaz, zato prosim, vzemi ta post z rezervo. Obstoja velika verjetnost, da nimam prav.
Meni se zdi, da privezna vrv 18mm, katero uporabljaš za privez, ni primerna tudi za sidrni amortizer. Zakaj? Ko se na sidrišču v močnem vetru ¨poklopijo¨ reful, val, nihljaj barke in še kaj, nastopi v tem trenutku kritični moment za najšibkejši člen. Ravno za ta trenutek rabiš amortizacijo, ki pa ti jo omenjena vrv ne more več nuditi. Če prav razumem, uporabljaš to vrv na stalnem vezu, kjer ti že tam nudi amortizacijo, to pa je verjetno na bolj zaščitenem področju kot sidrišče.(marina) In če ti že tam lepo blaži sunke, kjer so sile manjše, potem za sidrišče (amortizer) ni primerna. Enako velja v nasprotnem primeru. V močnem vetru, je zaradi vseh sil, 18-ka verjetno že do konca ¨raztegnjena¨. Po mojem bi rabil močnejšo (debelejšo), jasno raztegljivo za sidrni amortizer, ker je v tistem trenutku tvoja barka dosti ¨težja¨ kot sicer. Koliko močnejšo, pa niti približno ne vem. Če je možen približen izračun vseh teh sil, si že blizu rešitve. Upam, da nisem preveč zakompliciral.
S spoštovanjem.


Če pogledaš par slik nazaj, lahko vidiš, kako ima NT to vrhunsko urejeno. Spredaj na obe bitvi, zadaj verjetno sidrno jadro. ..Težko boljše, vsaka čast!

[Marchi]

@kok-pit?
Daj nehaj se opravičevat, saj smo na ti, ne.
Izkušnja je pa vredna prav toliko, kolikor časa preteče do "moje" strgane vrvi, ki jo opisujem, zato rad preberem druge izkušnje in se učim. Nisem najbolj podkovan v vrstah vrvi, tako da ne bom ugovarjal tvojim zapisom. Vseeno se mi zdi, da privezne vrvi niso prav toge, kot npr. dvižnice ipd. 18mm se mi zdi kar ok in ne rad pretiravam s predimenzioniranimi merami. NTjev sistem je domiseln in praktičen, edini pomislek, ki se mi poraja je ta, da je vse skupaj speljano preko sidrnega vodila. Še vedno nekako mislim, da so bitve in vodila na robu barke narejeni za to, da zdržijo precejšnje sunke. Tudi vrv pri NTju mogoče ni najbolj posrečena. Tako se mi samo zdi, zato me popravite, če mislite drugače.

[DR.E]

Jaz sem za ta namen kupil pri osculatiju tole....



http://www.osculati.com/hr/cat/Scheda.aspx?id=249

CEna za 12mm verigo je bila 28€, kar se mi zdi, da je sprjemljivo, saj karkoli greš resno delat doma ni ceneje.

[Marjan Tomki]

@kok-pit in Marchi

V kazalu baze znanja o plovbi je razdelek 'Vozli in privezovanje' in tam je povezava tudi na prispevke o materialih za vrvi in lastnostih vrvi iz različnih materialov.

Zavedati se je pa treba, da po eni plati nastajajo nove tehnologije (ki hkrati nudijo nove možnosti, po drugi plati pa lahko nove 'hrošče', ki jih še niso odpravili) po drugi plati pa lahko kdo neha delati kaj dobrega in preizkušenega - lahko zato, ker meni, da ima zdaj boljši izdelek, lahko pa tudi zato, ker je lastnik umrl, je firma bankrotirala ali jo je kupil kdo zato, da ugasne konkurenco.

'Biznis je džungla' se morda sliši nenavadno, ampak ni daleč od resnice... Problem je, da civilizacija svoje 'mularije' ne uri za življenje v - v tem primeru poslovni - džungli. Razen če jih (nas) uri za žrtvene jagenčke.

V glavnem, tudi o materialih za vrvi nihče nikoli ne ve vsega.

In o tem, zakaj in kdaj je primerna dolžina prave vrste in debeline vrvi primeren blažilec, ko je gumijasti ali podoben vstavek bolj za udobje, pa - upam - v enem naslednjih prispevkov.

Najboljši doslej najdeni vir o vrveh in materialih zanje

Zame je bila doslej to (zdaj že) stara gospa, morjeplovka par excelence, Christine de Merchant. Njene strani o vrveh so jedrnate, razumljive in hkrati vsebujejo na enem mestu info, ki bi jo sicer iskal po raznih koncih ure in ure. In doslej nisem našel ene reči, ki ne bi držala.

Zdaj, ko sem videl njen 'podpis' mislim, da je tu moja podzavest našla idejo za mojega


email me if you find mistakes, I'll fix them and we'll all benefit: Christine



Takole gospa zgleda (ali je zgledala? prispevki so morda iz daljšega obodbja...), ko se je recimo spravila narediti majhno barko iz vodoodporne vezane plošče.


Tule je pa v pomožnem čolničku, ki ga je tudi sama naredila, kot se vidi tu


Piše tudi o drugih rečeh, recimo o PU lepilih in njih uporabi v navtiki - in to vse veliko bolje kot jaz - tako da je povezava na njene strani v prispevku v temi z zanimivimi povezvami in v podkazalu o plovbi in z njo povezanih zadevah naše baze znanja.

To gospo bi rad srečal.

@Dr.E

Kavelj, kot je na tvoji sliki, je bil tudi med slikami v mojem starem prispevku, ki so med tem zginile. Ker zdaven - bučman - nisem napisal, kaj je na sliki, zdaj ne vem, kaj naj iščem, da bi vrnil slike.

NT po mojem tega ni delal sam, ker bi bilo to ceneje. NT-jeva rešitev - zlasti to z gambeti - ima najbrž (bi moral videi in poskusiti) nekaj prednosti:

Gambet omogoča tudi vpletanje namesto vozla
Vrv ima manjšo nosilnost, če je prepognjena (notranji del niti ni napet in ne nosi svojega dela obremenitve) in v vsakem vozlu je prepognjena. Del trika bitev z večjim premerom je prav v tem, da tam vrv nikjer ostro ne zavije.

Če pa je vrv vpletena, take izgube nosilnosti ni in gambet omogoči, da tu kavelj povežeš z vpletenim očesom na vrvi, in če se en kos obrabi, lahko zamenjaš za drugega.

Pri tvojem lahko daš Zupanu (vrvarstvo) eno vplesti, ampak če rabiš za vpovezavo na več prijemališč sile, jih ne moreš dati naprej vplesti, ker bo pri pospravljanju zmeda, pa mogoče tudi ne rabiš vedno vseh.

Če na tvojega daš več gambetov, se bodo pa med sabo zadevali, drgnili in tako naprej - za kar imam jaz po hrbtu malo slab občutek.

Torej - s tvojim torej vpletanje najbrž odpade.

Več vozlov za več vrvi v različne smeri (na več bitev)

Več vozlov v tistem očesu pa lahko pomeni, da bodi pri plesanju barke v valovih vrvi drsele levo desno, kar je možno mesto obrabe in cufanja. To je tisti, za kar se pri NT ne zgodi in za to mislim da je ali Heron ali mirante napisal, da mu je všeč.

[DR.E]

MT.... sam mislim, da bi bilo za kvaliteto foruma obvezno, da bi admin en kos strežnika določil za ftp dostop za nalaganje slik, tako se slike ne bi izgubile in bi prispevki ostali funkcionalni. Tak del lahko komot povsem loči od drugega dela datotek in glede na to, da danes spletni prostor sploh nima več cene bi to morali narediti.

[evovii]

Marchi, se ti opravičujem, ker sem te pahnil v ¨zos¨ v zvezi z vikanjem…

Razmišljam…
Več imaš izkušenj kot jaz, zato prosim, vzemi ta post z rezervo. Obstoja velika verjetnost, da nimam prav.
Meni se zdi, da privezna vrv 18mm, katero uporabljaš za privez, ni primerna tudi za sidrni amortizer. Zakaj? Ko se na sidrišču v močnem vetru ¨poklopijo¨ reful, val, nihljaj barke in še kaj, nastopi v tem trenutku kritični moment za najšibkejši člen. Ravno za ta trenutek rabiš amortizacijo, ki pa ti jo omenjena vrv ne more več nuditi. Če prav razumem, uporabljaš to vrv na stalnem vezu, kjer ti že tam nudi amortizacijo, to pa je verjetno na bolj zaščitenem področju kot sidrišče.(marina) In če ti že tam lepo blaži sunke, kjer so sile manjše, potem za sidrišče (amortizer) ni primerna. Enako velja v nasprotnem primeru. V močnem vetru, je zaradi vseh sil, 18-ka verjetno že do konca ¨raztegnjena¨. Po mojem bi rabil močnejšo (debelejšo), jasno raztegljivo za sidrni amortizer, ker je v tistem trenutku tvoja barka dosti ¨težja¨ kot sicer. Koliko močnejšo, pa niti približno ne vem. Če je možen približen izračun vseh teh sil, si že blizu rešitve. Upam, da nisem preveč zakompliciral.
S spoštovanjem.


Če pogledaš par slik nazaj, lahko vidiš, kako ima NT to vrhunsko urejeno. Spredaj na obe bitvi, zadaj verjetno sidrno jadro. ..Težko boljše, vsaka čast!

Morda je potrebno upoštevati, da na privezu delujejo vse sile na vru, ki je pripeta med dve bitve (barka - pomol) in vse sile amortizacije pobere vru. Pri sidranju pa sile na vrvi že kompenzira sidrna veriga in ni nekih direktnih sunkov....

[Marjan Tomki]

Admin namerava - pa se mu doslej ne izide - prehod na novejši SW in tam naj bi ta funkcionalnost bila. Tudi prehod je enkrat že bil v teku, pa msilim da se testiranje pred dokončno zamenjavo ni izšlo in smo za zdaj še vedno na temle.

O tem je tema mislim da nekje tamle, da preveč ne 'posirjemo' tele.
Edit: tule in pa tule - prvi je povezava, ki bi jo moral dati zgoraj in v celoti resen, drugi pa se začne s šalo, ampak gre naprej.

[kok-pit?]

Marchi, se ti opravičujem, ker sem te pahnil v ¨zos¨ v zvezi z vikanjem…

Razmišljam…
Več imaš izkušenj kot jaz, zato prosim, vzemi ta post z rezervo. Obstoja velika verjetnost, da nimam prav.
Meni se zdi, da privezna vrv 18mm, katero uporabljaš za privez, ni primerna tudi za sidrni amortizer. Zakaj? Ko se na sidrišču v močnem vetru ¨poklopijo¨ reful, val, nihljaj barke in še kaj, nastopi v tem trenutku kritični moment za najšibkejši člen. Ravno za ta trenutek rabiš amortizacijo, ki pa ti jo omenjena vrv ne more več nuditi. Če prav razumem, uporabljaš to vrv na stalnem vezu, kjer ti že tam nudi amortizacijo, to pa je verjetno na bolj zaščitenem področju kot sidrišče.(marina) In če ti že tam lepo blaži sunke, kjer so sile manjše, potem za sidrišče (amortizer) ni primerna. Enako velja v nasprotnem primeru. V močnem vetru, je zaradi vseh sil, 18-ka verjetno že do konca ¨raztegnjena¨. Po mojem bi rabil močnejšo (debelejšo), jasno raztegljivo za sidrni amortizer, ker je v tistem trenutku tvoja barka dosti ¨težja¨ kot sicer. Koliko močnejšo, pa niti približno ne vem. Če je možen približen izračun vseh teh sil, si že blizu rešitve. Upam, da nisem preveč zakompliciral.
S spoštovanjem.


Če pogledaš par slik nazaj, lahko vidiš, kako ima NT to vrhunsko urejeno. Spredaj na obe bitvi, zadaj verjetno sidrno jadro. ..Težko boljše, vsaka čast!

Morda je potrebno upoštevati, da na privezu delujejo vse sile na vru, ki je pripeta med dve bitve (barka - pomol) in vse sile amortizacije pobere vru. Pri sidranju pa sile na vrvi že kompenzira sidrna veriga in ni nekih direktnih sunkov....

Ja, imaš prav. V mislih sem imel heronovo trditev, ki pravi, da je veriga pri 50 kts že poravnana. In od tu naprej sem mislil. Verjetno boš rekel, da v zaščitenih zalivih ni takih vetrov. Res je. Veter lahko obrne, in če si globoko v zalivu, boš v takem primeru lahko kakšno plovilo dobil v premec (zaradi drsenja), ker nima opreme za tak primer, če pa se boš sidral bolj na začetku, zaradi gužve, ugreza,..., pa boš izpostavljen tem silam. Kakorkoli boš naredil, bo meni prav. To, kar pa proizvajalci plovil nemenijo za sidrno opremo, pa je ravno toliko (tudi zaradi končne cene), da zadostijo predpisom. Ta oprema naj bi bila za dnevna sidranja, za slabo vreme pa ¨makac¨ v marino. Če se samo še spotaknem ob tabele, katere priporočajo ¨strokovnjaki¨ - teža sidra nekje 1 - 1,5 kg po dolžinskem metru plovila. Bolj prav bi bila izbira na teže in druge parametre... Samo poglej prispevke naših izkušenih članov, kjer imajo vsaj 2, večina 2,5 , nekateri pa še več kg faktor teže sidra, in jim šele sedaj dobro drži. (Seveda moderno sidro) Verjetno je te tabele pisal kakšen direktor marine še v bivši ¨Jugi¨, in njegovi interesi so jasni...

[Marchi]

Tudi jaz pišem v tej temi "sidrni amortizer" o sidranju v močnem vetru in nemirnem morju, ker v mirnih razmerah sidrnega amrotizerja ne potrebujemo.
Glede teže sidra in debeline verige pa smo o tem že nekje debatirali in je debata tudi zašla v enormne debeline verige in gromozanske teže sider, ker po tej logiki, nikoli ni dovolj.
Kar zadeva proizvajalce, pa sem prepričan, da se pri varnosti držijo nekih standardov in si nihče od njih ne bi upal privoščiti, da bi se, zaradi pretanke verige ali prelahkega sidra, plovila določene znamke, množično znašla na kopnem. Kakšna pa je razlika med 15kg in 20kg sidrom, ki držita 7 tonsko barko. Težko merljiva, kaj šele, da bi v praksi to pomenilo bistveno varnejše sidranje. Pri sidranju je veliko drugih dejavnikov, ki vplivajo na varno sidranje, kot sama teža sidra.

[Nikola T.]

MT oziroma Marjan, gambete sem dal prav zaradi večjega radija, kjer se sila prenaša na vrv. Zdrži veliko več.
LP NT

[evovii]

Na srečo še nisem bil v situaciji, da bi bila ketna res direktno napeta do sidra.... Baka je dolga dobrih 8 m (9 čez vse) težka dobe 4 tone mam pa gor brusa 15 kg in pa do nedavnega 30 m ketne 8mm in pa štrik (po tanovem 40m ketne ) pa nisem še nikoli imel problemov. V kolikor bi pa prišlo do tega, da bi res ketno napelo do konca bi pa najrž vrgel v vodo enega od dveh rezrevnih sidrov z 10 m ketne in pa vru. Pol pa če zruva naj pa gre vse v pm... Uglavnem $$$ za marine nimam tako, da sem cca 90% časa na sidru pa do sedaj bp. Je pa res, da skoraj vedno preverim z masko če se je sidro vkopalo. Kar pa se tiče amortizerja pa imam vru in pa karabin s katerim razbremenim verigo.

Saj vem, da bi glede na dolžino barke imel lahko manj ketne in pa lažje sidro ampak zihr je zihr. Če mi samo enkrat pride prav ta kilaža mi ni žal tidi enega eura za te kg.

Mi pa večji problem predstavlja bonaca ko si na kakšni boji. Kakšne imaste kaj rešitve, da ti boja ne tolče cel večer ob bok barke? Meni je uspelo nekako rešiti z čaklo in štriki ampak ni najbolj idealna rešitev vendar deluje Trenutno nimam nobene slikce ampak je dobra pogruntavščina, ki je zrasla na mojem zelniku, ko eno noč nisem mogel spati ker mi je boja nabijala ob bok pa sem imel čas razmišljat.

Lp Andrej

[Nikola T.]

To je poglavitni razlog, zakaj sovražim boje.

Kar se pa ketne tiče je bila moja 8mm na cca 11t barki že nekajkrat napeta kot struna in še dobro, da ni bilo velikih valov, ker bi jo sunki verjetno pretrgali. Špaga na verigi zelo pomaga.
LP NT

[Marjan Tomki]

Zadevanje barke ob privezno bojo ob vzvalovanem na valovih bonaci

...
Mi pa večji problem predstavlja bonaca ko si na kakšni boji. Kakšne imaste kaj rešitve, da ti boja ne tolče cel večer ob bok barke? Meni je uspelo nekako rešiti z čaklo in štriki ampak ni najbolj idealna rešitev vendar deluje Trenutno nimam nobene slikce ampak je dobra pogruntavščina, ki je zrasla na mojem zelniku, ko eno noč nisem mogel spati ker mi je boja nabijala ob bok pa sem imel čas razmišljat.

Lp Andrej

Večina gumenjakov verjetno tega problema nima, za ostale vidim nekaj možnosti - za zdaj teoretičnih in 'kao' iz fotelja (ni še preskušeno na barki).

Bokobran med barko in bojo

Če na primeren način med bojo in barko privežeš primerno velik (oziroma majhen) bokobran takega tipa, ki ga je mogoče privezati na obeh straneh, bi to moralo držati barko najmanj za dolžino bokobrana od boje.

Tule so razen najmanjšega v prvi skupini vsi taki - in najverjetneje vsak kakšnega primernega že ima - če nima, pa klik na sliko.

Poševnik

Če si na jadrnici, ki ima poševnik, ga mogoče lahko iztegneš in vanj vpneš kaj primernega, kar drži bojo proč od barke.

Druga možnost pri jadrnici, ki ima tangun, je podobna improvizacija z njim.

Kaj imeti v mislih
Privezati je treba tako, da če bonaca mine (kakšna nevihta), mora namesto tiste elastične zadeve breme prevzeti privezna vrv.

Reč se tudi ne sme zaplesti, če bi moral hitro izpluti ali kaj podobnega, pa izgubljanje bokobrana pri vezanju ali izplutju tudi ni zaželjeno.

Da ne bo preveč praznih čitabul, podrobnosti na kakšen način bi (kakšna vrv, kateri vozel kje...) in zakaj in na kakšen način ne bi in zakaj za zdaj spustim.

Tudi narisati se mi zdajle ne da. Preizkusite, poslikajte, potem napišite izid in nalepite slike.

[sasaman]

Nisem prepričan, da špaga na verigi sidra pomaga. Mene so učili, da npr. pri šlepanju barke v grdem vremenu, ko trga vrvi in celo zajle, lahko veriga uspe zdržati sile. Vsi členi naj ne bi dobili udarca hkrati. prav isti trenutek, zato deluje veriga kot amortizer.
Lp Saša

[od kapitana zena]

sasaman man,
mene niso nič "učili", ampak brez dveh lepih, finih, debelih vrvi, gor dva gumi amortizerja, ponoči ne spim! Na sidru. Ruži ko hudič, če hakelc spusti.
Vse silne sile na vago in winch omili, tale reč. Hja, veriga je včasih bolj štanga, kot amortizer. Hvala višjim silam, da to ni zelo pogosto.
P.S. Na morju je treba uživat' ne trpet'.