Burja in ohladitev morja
Moderatorji: moderator2, Marchi, moderator
Burja in ohladitev morja
Zadnji prehod hladne fronte in z njo povezana burja je ohladila površinki (do 1m) pas vode iz 30oC na 19oC v manj kot 24 urah. A mi zna kdo razložiti fizikalni princip kako in zakaj se to zgodi? Da se spet ogreje so pa potrebni dnevi.
sedimentacija
v dveh besedah....hladno vodo iz globine(če spremljaš podatke o temperaturi vode na 20 m, boš videl da se giblje med 16 in 19 st.C) tokovi porinejo na površino v zelo kratkem času. Ko se umiri, se hladna voda( ker je težja kot topla) počasi pomika nazaj proti dnu.
Kot če ti dam primer sedimentacije: eno pest mivke daj v plastenko in do vrha nalij vode. Ko plastenko obrneš na glavo se takoj pomeša traja pa precej dlje da se mivka usede na dno.
Zato je to tako, lahko pa še kdo kaj doda.
lp iz Korčule
P.S.:to ni samo na Korčuli tako
Kot če ti dam primer sedimentacije: eno pest mivke daj v plastenko in do vrha nalij vode. Ko plastenko obrneš na glavo se takoj pomeša traja pa precej dlje da se mivka usede na dno.
Zato je to tako, lahko pa še kdo kaj doda.
lp iz Korčule
P.S.:to ni samo na Korčuli tako
tomaz_slo napisal/-a:bouton napisal/-a:Kam pa gre topla voda na "ohlajanje"?
Saj se hecaš? Premeša se z mrzlo. Svetelc ti je dobro odgovoril kako je s tem na Korčuli. Če bi bilo drugače, bi imeli v stanovanjih stropno gretje, namesto talnega.
Torej se posledično voda v globini malenkost segreje? Zanimivo, da se ohladi tudi na predelih, kjer je ves zaliv plitev 1-2m.
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
Zdi se mi, da gre takrat, ko je voda že ogreta tudi v globino, v večji meri za isti pojav, s katerim se naša koža bistveno bolj in hitreje ohlaja, če smo mokri (in/ali v mokri obleki) na vetru. Enak mehanizem hladi steklenico pijače, zavito v mokro krpo na vetru.
Če veter od morske površine odnese vlažen zrak in ga nadomesti z bolj suhim (nižja relativna vlažnost), bo morska voda odhlapevala s površine, s tem pa se bo morju odvzemala izparilno toploto in zato se bo morje ohlajalo tudi, če je voda razmeroma topla tudi v večjo v globino.
Pri tem veter z pršcem (ki tudi izhlapi in odvzme toploto tudi zraku, ki nazaj hladi vodo) in z valovi tudi povzroči povečanje površine, na kateri poteka odhlapevanje, in tudi premeša vodo, tako da se - če to traja nekaj časa - ne ohladi samo tista voda, ki je na površini.
V plitvem zalivu, kjer je manjša zaloga tople vode v globino, bi tako pričakoval, da se bo zadeva ohladila hitreje kot na bolj globokem podobno, kot se voda od sonca tam - če ni hladnega toka ali vrulj - tudi hitreje ogreje.
Na dober opis tega pojava sem nekoč nekje naletel in zdaj hotel dati povezavo tja (NOAA, NASA ali nekaj podobnega), ampak zdaj ne tiste ne druge podobne povezave ne najdem.
Vse, kar mi je trenutno prišlo pred oči, ima bolj opravka z tem, koliko so hurikani, tifuni, cikloni... povezani z globalnim segrevanjem, česa o tem, koliko približno energije prejme zrak v viharju od iz satelita izmerjenega znižanja temperature na morju pod viharjem pa ne najdem več.
Če veter od morske površine odnese vlažen zrak in ga nadomesti z bolj suhim (nižja relativna vlažnost), bo morska voda odhlapevala s površine, s tem pa se bo morju odvzemala izparilno toploto in zato se bo morje ohlajalo tudi, če je voda razmeroma topla tudi v večjo v globino.
Pri tem veter z pršcem (ki tudi izhlapi in odvzme toploto tudi zraku, ki nazaj hladi vodo) in z valovi tudi povzroči povečanje površine, na kateri poteka odhlapevanje, in tudi premeša vodo, tako da se - če to traja nekaj časa - ne ohladi samo tista voda, ki je na površini.
V plitvem zalivu, kjer je manjša zaloga tople vode v globino, bi tako pričakoval, da se bo zadeva ohladila hitreje kot na bolj globokem podobno, kot se voda od sonca tam - če ni hladnega toka ali vrulj - tudi hitreje ogreje.
Na dober opis tega pojava sem nekoč nekje naletel in zdaj hotel dati povezavo tja (NOAA, NASA ali nekaj podobnega), ampak zdaj ne tiste ne druge podobne povezave ne najdem.
Vse, kar mi je trenutno prišlo pred oči, ima bolj opravka z tem, koliko so hurikani, tifuni, cikloni... povezani z globalnim segrevanjem, česa o tem, koliko približno energije prejme zrak v viharju od iz satelita izmerjenega znižanja temperature na morju pod viharjem pa ne najdem več.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Marjan, ne vem, če je ta razlaga najbolj pravilna. Običajno pridejo po burji turisti iz Malinske v naš zaliv (Soline), ker je tu morje bolj toplo. Je pa zaliv relativno plitek (max 10m). Po moje ga zato burja ne more tako ohladiti, kot v kanalu, kjer so globine konkretne in zaloga hladnega morja tudi.
mirno morje
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
Bouton, logična da, ampak ne nujno vzrok v tem primeru - ne pojasni položaja, ki ga opiše Roman 1.
To - ohladitev zaradi izhlapevanja - ni edini možni razlog za znižanje temperature vode na površju morja, čeprav je videti, da je to del mehanizma, ki poganja ciklone, hurikane, tornade in tajfune na morju.
Tole je interpretirana satelitska slika površinske temperature morja v letnem obdobju hurikanov.
Ampak to ne pojasni pojava, ki ga je opisal Roman 1.
Svetelc in Bouton nista dovolj napisala o lokaciji (ali burja tam piha k obali ali od obale), Roman1 pa je. Napisal je, da se v Malinski in se voda naglo ohladi, v privetrni uvali Soline pa ostane topla. In jaz opažam, da v Malinski burja piha od obale, v uvali Soline pa k obali.
Z tako opisanim se bolje ujema drug vzorec (in za kar se izkaže, da se tokrat bolje ujema s tem, kar sta napisala Svetelc in Tomaz-slo, če tudi tam, kjer sta opazovala, burja oziroma veter piha od obale).
Možno pojasnilo za toplo vodo v uvali Soline
Uvala Soline, Krk Google maps
Ko pogledam lokacijo, vidim, da je ta uvala na takem mestu, da burja žene od sonca ogreto površinsko vodo naravnost vanjo.
To mesto in vzorec spremembe temperature me spomni na vzorec spremembe temperature vode v Bohinjskem jezeru. Dokler je raven jezera nizka in le malo vode odteka v Savo Bohinjko, se jezero ogreva, kolikor oblaki ne preprečijo, da bi sonce sijalo nanj (letos razmeroma malo padavin, zato zelo toplo).
Ko pa tam pade dovolj padavin, da se iztok iz jezera opazno poveča, pa imam vtis da je bistveno, ali piha vzhodnik (od iztoka proti ukancu), ko temperatura vode na površini jezera ne pade dosti, ali ko piha zahodnik, ko temperatura v razmeroma kratkem času lahko zelo pade.
Bohinjsko jezero ima v globino poleti zelo izrazite temperaturne razlike - na površini (in meter, tudi dva pod njo) so namerili tudi temperature 25 stopinj, morda tudi več, na dnu jezera (40 in več m globoko) pa je temperatura tedaj še vedno okrog 5 stopinj.
Opaženi vzorec spremembe temperature na površini jezera si razlagam tako, da pri vzhodniku veter površinsko (toplo) vodo nekoliko potisne proti ukancu, pri Ribčevem Lazu pa se dviga hladna in ta odteka v Savo Bohinjko; topel vrhnji sloj pa ostane v jezeru. Pri zahodniku pa domnevam, da veter toplo vodo na površini potisne proti vzhodnemu delu in iztoku iz jezera, kjer odteka, nadomesti pa jo hladna voda iz globjih plasti, ki se dvigne na površje na zahodnem delu, v Ukancu, in tako temperatura površine hitro in bistveno pade.
Ampak da bi potrdili ali ovrgli to razlago, bi bilo potrebno meriti temperaturo vode jezernice oziroma Save Bohinjke ter temperaturo na vzhodnem in zahodnem koncu jezera ob vzhodniku in zahodniku - do takrat je to le domneva.
Ampak s podobnim vzorcem bi se dalo razložiti toplo vodo po burji v omenjeni uvali Soline na Krku. Tam burja piha čez od Velebita čez preliv v uvalo tako, da mogoče nosi segreto površinsko vodo in se ta topla voda ujame v uvalo v večji meri, kot jo burja in izhlapevanje uspe ohladiti.
Tam, kjer burja piha od obale, pa bi od obale in iz uvale odpihnilo segreto vrhnjo plast in to bi nadomestila hladnejša iz globine. Da se potrdi ali ovrže ta domneva pa bi bilo potrebno ob burji izmeriti temperaturo in tok na površju in na dnu ustja privetrnega in zavetnega tipa plitke uvale.
Če tam, kjer sta naglo in precejšnje znižanje temperature opazila bouton in svetelc, burja piha od obale, je to lahko razlog, da toplo vodo na gladini odpihne od obale, nadomesti jo pa bistveno hladnejša, ki priteče proti bregu po dnu uvale ali zaliva.
To - ohladitev zaradi izhlapevanja - ni edini možni razlog za znižanje temperature vode na površju morja, čeprav je videti, da je to del mehanizma, ki poganja ciklone, hurikane, tornade in tajfune na morju.
Tole je interpretirana satelitska slika površinske temperature morja v letnem obdobju hurikanov.
Ampak to ne pojasni pojava, ki ga je opisal Roman 1.
Svetelc in Bouton nista dovolj napisala o lokaciji (ali burja tam piha k obali ali od obale), Roman1 pa je. Napisal je, da se v Malinski in se voda naglo ohladi, v privetrni uvali Soline pa ostane topla. In jaz opažam, da v Malinski burja piha od obale, v uvali Soline pa k obali.
Z tako opisanim se bolje ujema drug vzorec (in za kar se izkaže, da se tokrat bolje ujema s tem, kar sta napisala Svetelc in Tomaz-slo, če tudi tam, kjer sta opazovala, burja oziroma veter piha od obale).
Možno pojasnilo za toplo vodo v uvali Soline
Uvala Soline, Krk Google maps
Ko pogledam lokacijo, vidim, da je ta uvala na takem mestu, da burja žene od sonca ogreto površinsko vodo naravnost vanjo.
To mesto in vzorec spremembe temperature me spomni na vzorec spremembe temperature vode v Bohinjskem jezeru. Dokler je raven jezera nizka in le malo vode odteka v Savo Bohinjko, se jezero ogreva, kolikor oblaki ne preprečijo, da bi sonce sijalo nanj (letos razmeroma malo padavin, zato zelo toplo).
Ko pa tam pade dovolj padavin, da se iztok iz jezera opazno poveča, pa imam vtis da je bistveno, ali piha vzhodnik (od iztoka proti ukancu), ko temperatura vode na površini jezera ne pade dosti, ali ko piha zahodnik, ko temperatura v razmeroma kratkem času lahko zelo pade.
Bohinjsko jezero ima v globino poleti zelo izrazite temperaturne razlike - na površini (in meter, tudi dva pod njo) so namerili tudi temperature 25 stopinj, morda tudi več, na dnu jezera (40 in več m globoko) pa je temperatura tedaj še vedno okrog 5 stopinj.
Opaženi vzorec spremembe temperature na površini jezera si razlagam tako, da pri vzhodniku veter površinsko (toplo) vodo nekoliko potisne proti ukancu, pri Ribčevem Lazu pa se dviga hladna in ta odteka v Savo Bohinjko; topel vrhnji sloj pa ostane v jezeru. Pri zahodniku pa domnevam, da veter toplo vodo na površini potisne proti vzhodnemu delu in iztoku iz jezera, kjer odteka, nadomesti pa jo hladna voda iz globjih plasti, ki se dvigne na površje na zahodnem delu, v Ukancu, in tako temperatura površine hitro in bistveno pade.
Ampak da bi potrdili ali ovrgli to razlago, bi bilo potrebno meriti temperaturo vode jezernice oziroma Save Bohinjke ter temperaturo na vzhodnem in zahodnem koncu jezera ob vzhodniku in zahodniku - do takrat je to le domneva.
Ampak s podobnim vzorcem bi se dalo razložiti toplo vodo po burji v omenjeni uvali Soline na Krku. Tam burja piha čez od Velebita čez preliv v uvalo tako, da mogoče nosi segreto površinsko vodo in se ta topla voda ujame v uvalo v večji meri, kot jo burja in izhlapevanje uspe ohladiti.
Tam, kjer burja piha od obale, pa bi od obale in iz uvale odpihnilo segreto vrhnjo plast in to bi nadomestila hladnejša iz globine. Da se potrdi ali ovrže ta domneva pa bi bilo potrebno ob burji izmeriti temperaturo in tok na površju in na dnu ustja privetrnega in zavetnega tipa plitke uvale.
Če tam, kjer sta naglo in precejšnje znižanje temperature opazila bouton in svetelc, burja piha od obale, je to lahko razlog, da toplo vodo na gladini odpihne od obale, nadomesti jo pa bistveno hladnejša, ki priteče proti bregu po dnu uvale ali zaliva.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
V mojem primeru gre za morje na Z obali Cresa v zalivu med Martinščico in Miholjaščico in potem do 2NM oddaljenega otočka Zeča. Globina 100m od obale pade na 10m in nato je globina do Zeče okoli 40m.Tu burja piha naravnost preko zaliva na morje in naravnost do Zeče. Temperaturo sem meril na tem področjem s termometrom v sondi fishfinderja, ki je nekaj 10cm pod gladino. Temperatura je bila pred burjo v vsem področju nekje 30 stopinj. Ko je burja začela pihati je temperatura na vsem področju enakomerno padla. Torej tako v zalivu kot ob otočku. Skratka ni bilo opaziti, da bi veter toplejšo vodo napihal ob Zečo. Po cca 24 urah, ko je burja oslabela in sem spet plul je bila temperatura na vse področju spet enakomerna - okoli 18 stopinj. Zato mi je bolj logična razlaga o porabi energije za izparevanje. Če bi se zgornja plast premikala, bi verjetno na tem področju opazil kakšen predel, kjer bi bila voda toplejša. Večkrat gremo tudi na Susak na plitvo mivkasto plažo, ki jo burja tudi konkretno shladi, čeprav naj bi tam končala napihana topla voda. Verjetno je pa tudi tu podobno kot sicer v naravi - kombinacija več mehanizmov.
-
Rok-11
- Admiral
- Prispevkov: 1211
- Pridružen: Ne Avg 17, 2008 09:58
- Kraj: Ljubljana, Ribiška vasica - It.
Tole s tokovi drži - ampak najbolj v zaprtih področjih kot so zaprti zalivi in jezera. Ob otoku - sploh če je bolj pravilnih oblik - ta efekt ne bo tako očiten.
Za Bohinj sigurno drži, sem tudi jaz opazil.
Dejanske razmere so pa produkt obeh opisanih zadev - pa še česa zraven. Saj tudi strokovne oceanografske inštitucije ne vedo vsega...
Za Bohinj sigurno drži, sem tudi jaz opazil.
Dejanske razmere so pa produkt obeh opisanih zadev - pa še česa zraven. Saj tudi strokovne oceanografske inštitucije ne vedo vsega...
- Marjan Tomki
- Admiral
- Prispevkov: 6231
- Pridružen: Sr Nov 03, 2010 21:30
- Kraj: Ljubljana
@bouton
@Rok-11
- Pogled na tisti zaliv na Google maps - tudi meni se zdi, da pri tej oblikovanosti obale ne kaže, da je najpomemnejši vpliv samo enega dejavnika. Tu je verjetno tudi tok od severa in ohladitev tako zaradi premešanja s hladnejšo vodo v globini, kot odhlapevanja v burji, je verjetno tudi že prej (recimo v Reškem zalivu, če domnevam da je tok od tam), in tok lahko tudi tako iz več razlogov hladnejšo vodo že prinese v zaliv.
Da bi bolj zagotovo vedeli, kakšen del k ohladitvi v takem primeru prispeva odhlapevanje, bi rabili kakšno bolj zaprto zadevo (recimo plitvo jezero), kjer bi mešanje s hladno vodo in odnašanje tople vode kam in hladne od kod ne bi imeli večjega vpliva - in po možnosti kakšnega 'mulota', ki bi imel ta pojav za diplomsko - ali doktorsko - temo, da bi naredil potrebne meritve in model za razlago.
Šele potem bi imeli osnove za oceno deleža ohladitve, ki jo lahko prispeva ta dejavnik (pri danem vetru, temperaturi zraka in temperaturi vode...).
Do takrat pa - možen in zelo verjeten dejavnik, ampak nimam osnov za oceno, v kakšni meri vpliva v teh okoliščinah.
@Rok-11
- Kot si napisal, se topla voda verjetno ujame le, ko je oblika zaliva za to posebej primerna - kot v primeru Bohinja ob vzhodniku in uvale Soline na Krku ob burji. Mimogrede, če ve še kdo za kak tema dvema podoben primer, bomo imeli boljšo osnovo za domneve, kako in kje do tega pride.
Strokovne oceanografske institucije se - vsaj po objavljenih zadevah sodeč - ne ukvarjajo z vsem, in zato tudi niti slučajno ni vse raziskano.
Kaj bodo raziskovali, določajo med drugim finanserji, politika (globalno segrevanje je - poleg tega, da je zanimivo - tudi v modi in 'politično in', kaj drugega lahko ne pride do financ), pa tudi vplivni posamezniki (če je kak oceanografski lord Kelvin - ali pa 'Potorišič' - odločil, da je nekaj bedarija, iz tega za njegovega življenja najbrž ne more nihče doktorirati in potem je malo verjetno, da bo kdo to v tem času raziskoval).
Trenutno je najbrž težko doktorirati s tezo, da globalnega segrevanja ni (čeprav bi bila raziskava tega - kar zadeva znanost - čisto legitimna - in bi se iz nje lahko tudi precej naučili...) in podobnih drugih zgodb ne manjka, zlasti če pogledamo še malo v zgodovino.
Se pa s tem modelom - narinjena topla voda na vzhodnih obalah kontinentov in razmeroma hladna voda iz globine (bogata z za življenje potrebnimi minerali, zato tudi bogata s planktonom in zato tudi z ribami...) na zahodnih obalah kontinentov - precej ujema stanje recimo ob zahodni obali Južne Amerike, ampak trenutno se ne spravim iskati povezav o tem.
Correct me if I am wrong, please.
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Če bi se dalo upravljati starejše prispevke, bi bila kazala ažurnejša, v mnoge članke vrnjene slike, popravki vnešeni v izvirne članke in s tem vsebina pravilnejša in preglednejša...
Kdo je na strani
Po forumu brska: Google [Bot] in 2 gosta
