Poraba plovil

[kasaudio]

Sicer že mnogokrat predebatirano, tokrat malo drugače...

Veliko (preveč) je bilo raznoraznih izjav, o nizki porabi. Morda sem kdaj tudi sam kakšno "lovsko" napisal. In vedno se je končalo z duvanjem, prepiranjem in trditvami v prazno. Ko sem bil še malo bolj "zelen" na tem forumu sem bil presenečen nad izjavami izkušenih morjeplovcev o porabi svojih plovil. Zdela se mi je nekako visoka. Zdaj pa vidim, da so imeli še kako prav. Pesimizem je tu boljši od optimizma.

Letos sem se skupaj z našim soforumašem in prijateljem lotil zanimivega projekta. Gre za nekakšen sistem monitoringa v plovilih, oz. drugače povedano sistem senzorjev in kontrolne enote, ki vrednosti na posameznih senzorjih beleži po času in tako uporabniku omogoča natančen vpogled in analizo dogodkov plovila.

Kot je MT že napisal, je poraba plovila odvisna od premnogoterih paramtrov, da bi jo lahko kar posplošili oz. napovedali z neko empiriko. Poraba vsakega plovila je torej "unikat", bi pa vsaj morala biti primerljiva med čolni podobnih tipov, teže in motorizacije. Primerjale naj bi se torej najbolj ugodna potovalna poraba in poraba pri polnem plinu.

Govoriti on neki povprečni porabi je tudi pomoje brezpredmetno, ker se še tistih nekaj (če sploh kaj) objektivnih parametrov posplošeno deli s časom, ki ga vsak malo po svoje priredi.

Rešitev je meritev:

- bsc 50 + etec 75
- prenos 2:1, propeler BRP 13.25x17" aluminij (nova izvedba)
- motor montiran na 3. luknjo, pri nultem trimu je antiventilacijska plošča kak cm nad robom krme.
- goli čoln brez opreme 345 kg po podatkih tovarne
- oprema bi rekel da je okol 100kg (tank, sidro, roll-bar, štriki, aku,...)
- motor 145kg
- jaz 90kg
- hrana n pijača + ostalo za 5. ruto morjeplovec
- morje rahlo valovito (zadnji dan rute, od Raba na Krk)
- na Rabu sem tankal polno

skupaj torej dobrih 700 kg, je pa res da je to zgolj ocena.

UPDATE:

danes sem na tehničnem videl, da je osna teža prikolice 980 kg, prikolica ima po podatkih 280 kg. Tisto kar pritiska na kljuko avta je izvzeto. Za polvbo pripravljen čoln (poln kestl in nič vode, kakršne koli druge krame) vaga solidnih 700 kg.

Če zraven dam še svojo malenkost in kramo je po vodi brzelo ~ 850 kg

Poraba pri tipični vožnji:



Graf iste vožnje v litrih na miljo:



Poraba pri malo "trši" vožnji:



In še litri na miljo:



Po zgoraj navedenih meritvah bi lahko rekel, da je optimum pri cca 20 vozlih s porabo 0.6 L/NM. Zanimivo je, da skok na 30 vozlov ne prinese bistveno višje porabe (0.67 L/NM). V mirnem morju mi je na ruti uspelo doseči minimum porabe 0.57 l/NM pri 17 vozlih vendar na žalost takrat nisem imel vklopljenega logiranja.

Integracija porabe po času z dejansko porabljenim gorivom pa sta štimala praktično na deci natančno.

Na podlagi podanih diagramov je očitno, da čoln potrebuje še nekaj optimizacije; problem je v propelerju. Pri max posneti brzini 36 vozlov ima motor 4800 obratov in pri danih podatkih propelerja in prestavnem razmerju je slip negativen! Sicer sem uspel v mirnem doseči 39 vozlov in 4950 obratov, vendar še vseeo je obratov premalo.

SR 290 mi je svetoval manjši premer in korak 19", ki ga bomo še malo "natunali", tako da bo motor z neobremenjenim čolnom 5400 obratov dosegel. Če bo uspelo dobiti še nekaj vozlov bo uspeh dvojen -> višja hitrost in posledično nižja poraba v L/miljo.

[Marjan Tomki]

Kasaudio, . Na tak način se pa da - in se je smotrno - pogovarjati o porabi.

Tista prejšnja tema, kjer smo se tokrat malo razgreli o porabi, je bila pa 'obujena' Elan 495F izkušnje, da lahko kdo pogleda še tja, da vidi, kako smo se prej 'zaštrikali' v reči, ki med sabo niso primerljive.

[Roberth1]

Ql tema!
To je tisto, kar velja na temo porabe. Upam, da se vsi tisti, ki imajo toliko, da lahko zlivajo stran na aktivirajo tu.

Če bo vse prav, bom take diagrame lahko izkazoval tudi z dobrih 20 let starim motorjem in cca. 400kg gumico + opremo .......

Do takrat pa moja ocena - 3-4l več od kasaudijevega kompleta (do hitrosti 25 vozlov), naprej je pa razlika večja.

[Gaso]

Takšne meriteve so edine prave. Lepo je razvidno, da je pri 20 vozlih optimum, se pa lepo vidi, da poraba velika pri hitrostih pod 15 vozlov, vse se lepo vidi iz grafa L/NM, dobro bi bilo, če še imaš podatke, da bi naredil graf L/NM, tako da narediš best fit, tako hitrosti kot porabe, bo lepše razvidno, ko bodo špice porezane, ampak jaz tako vem kaj je treba gledati, zato vse pohvale za trud.

[Klemen M]

Zelo lepa in izčrpna analiza porabe.

Tudi jaz sem to sezono prvič plul z števcem porabe, meni se sicer ne da delati analiz,je pa zelo uporabno da iztisneš optimum v danih okoliščinah.
Presenečen sem bil da je lahko poraba srednje obremenjenega čolna pri 25nm/h manjša kot pri 22nm/h

Guma 6m Yamaha 115km

[heron]

A obstaja kakšen merilec porabe goriva za diesel motorje na jadrnici?

Jaz imam 75 KM Yanmar in ponavadi vozim med 1600 do 2200 obrati.
Pri tem je poraba na uro zelo nizka (celo pod 2 litra).
Ali sploh so merilci za tako male pretoke in koliko bi to stalo?

[Gorki]

Zdravo,
@heron: vsekakor obstajajo merilci porabe za dizle. Ponudnikov merilcev pretoka za dizle je precej, ne boš imel problem najt nekaj zase. Ni pa ta špas poceni... Ti bi imel samostojen merilec pretoka ali imaš pa na jadrnici že kako mrežo NMEA 2000, kjer bi lahko prikazoval pretok in potrebuješ samo senzor?

Naj te ne preseneti bistveno višja cena merilcev pretoka za dizle. Z dizel motorji sicer še nisem preveč domač, ampak bom poizkusil zaobjet problem.

Pri dizlih je zgodba navadno malenkost bolj zapletena, ker imajo dizli običajno še povratni vod, ki vrača višek goriva pred vstopom v visokotlačno črpalko.
Navadno se velik del goriva vrača nazaj v tank in še z višjo temperaturo. Iz tega sledi nekaj problemov, ki jih je potrebno rešiti oz. upoštevati (zato so merilci pretoka za dizle navadno precej dražji):

a) Da merimo dejansko porabo, moramo meriti pretok v dovodnem in povratnem vodu. Iz razlike računamo porabo. Torej potrebuješ dva senzorja ali dvojni senzor. Zgodba je torej že v štartu 2x dražja.

b) V nizkotlačnem vodu so pretoki navadno bistveno višji kot v visokotlačnem vodu (lahko nekaj 10x). Torej je razlika pretokov napram pretoku v nizkotlačnem vodu sorazmerno majhna, kar pomeni, da morata biti senzorja zelo natančna. V nasprotnem primeru lahko pride do velikih odstopanj. Absolutni napaki senzorjev se namreč seštejeta in ko to primerjaš s pretokom v visotlačnem vodu oz. razliko pretokov, lahko relativna napaka meritve porabe zelo hitro naraste.

c) Ker se zahteva taka točnost, pride do izraza vpliv temperature, ki ga je potem potrebno upoštevati. Gorivo v povratnem vodu ima namreč višjo temperatruro. Iz tega sledi, da je potrebno meriti še temperaturo.

Kako vpliva temperatura?
Gorivo v povratnem vodu se lahko vrača z znatno višjo temperturo, kar pomeni, da se gorivo nezanemarljivo razširi. Najprej je potrebno kompenzirati to.
Potem se pojavi vprašanje kakšen senzor uporabljaš oz. njegov princip delovanja. Če je to nek turbinski merilec pretoka (sistem, ki ga ima npr. vodni števec v vsaki hiši), ki izkorišča hidrodinamiko, potem se z dvigom temperature pojavi še problem padca viskoznosti goriva. Padec viskoznosti vpliva na konstanto senzorja (poenostavljeno obrati turbine/liter). Merilne turbine so navadno aksialne ali pa tangencialne.

V primeru uporabe Positive Displacement Flowmeter senzorjev (v osnovi zgledajo kot zobniška črpalka, ki jo najdeš praktično v vsakem avtomobilu za črpanje olja), pa je zaradi drugačnega merjenja pretoka potrebno kompenzirati samo raztezek goriva, ki se pa linearno spreminja s temperaturo.
Problem Positive Displacement senzorjev pretoka je po eni strani cena in po drugi, uporabniški strani, situacija ko se slučajno tak merilec zatakne. V slednjem primeru pretok ni več mogoč => motor ne dela več, če to ni rešeno s kakimi by-pass ventili. Tovrstni senzorji zahtevajo zelo natančno izdelavo in so navadno solidni "kosi" kovine, ki imajo zaradi točnosti obdelave in uporabljenih materialov visoko ceno. Načeloma so zelo točni. Pomanjkljivost vidim tudi v tlačnem padcu skozi tak senzor, zato ga je nujno potrebno vgraditi za črpalko.

Pri turbinskih je pa več "telovadbe" z elektroniko oz. mikrokontrolerjem, ki nato upošteva še nelinearen vpliv temperature na viskoznost goriva. Mogoče še tukaj beseda o tlačnem padcu in s tem povezanimi problemi. Problem turbinskih senzorjev je zahtevano merilno območje, ki je navadno zelo veliko tudi do 1:50 in več. V prostem teku porabi motor zelo zelo malo, pri polnem plinu pa zelo veliko. Če hočem meriti majhen pretok je potrebno ustvariti neko določeno hitrost tekočine/goriva, da se taka turbina prične vrteti. To ustvarim z zmanjšanjem preseka na tem mestu (Analogija z nastavkom za zalivanje vrta: Če hočem zalivat daleč (povečati hitrost curka), moramo zožati šobo.). Taka ozka šoba pa pri velikih pretokih povzroča velik tlačni padec in posledično zavira pretok, kar pa v sesalni veji goriva definitivno nočemo... Če pa senzor prilagodiš na velik pretok, malih pretokov ne bo zaznaval. Turbinski senzorji imajo neko linearno področje (cca 1:30), pri majhnih pretokih pa se obnašajo zelo nelinearno. Zato po moje Garmin omeji minimalen merilni pretok pri svojem GFS 10 na 2 Gal/h (2-50 Gal/h), Lowrance je pri EP-60R šel na 0,6 Gal/h (0.6-45 Gal/h).

Za merjenje pretoka tekočin je sicer še veliko drugih principov, ki jih pa nisem pogosto srečal v navtiki. Sodobni motorji z električnim krmiljenjem injektorjev, pa lahko merijo pretok preko tlaka na injektorjih in časa odprtosti injektorja. Če pa je govora o visokotlačnem vbrizgu kot ga imajo E-tec motorji, pa verjetno celo kar direktno, ker motor preko tovarniško izmerjenih lastnosti injektorja točno dozira količino vbrizganega goriva = ve koliko bo/je vbrizgal (seveda pod pogojem, da je z injektorji vse OK, drugače je slep, ne vem če obstaja še "backup" merilec pretoka, da nato z odstopanjem vrednosti javi probleme na injektorjih).

Mogoče je tale prispevek malce off-topic na prvo žogo. Po drugi strani, pa če je že debata o porabi, bo marsikoga zanimalo kateri senzor kupit in kako točen je. Zgoraj je mogoče nek prvi namig, ki bo pomagal pri vpogledu/izbiri in pričakovanjih.

Lp

[Gaso]

A obstaja kakšen merilec porabe goriva za diesel motorje na jadrnici?

Jaz imam 75 KM Yanmar in ponavadi vozim med 1600 do 2200 obrati.
Pri tem je poraba na uro zelo nizka (celo pod 2 litra).
Ali sploh so merilci za tako male pretoke in koliko bi to stalo?

Obstaja, za enega jaz vem, samo je prevelika investicija po moji oceni, cca 1k€ cel sistem, če pa iz USA dobiš, pa kakšen evro ceneje, samo po mojem se ne splača daz 1k€ da ti potrdi to kar večina lastnikov plovil za svoje plovilo že ve. Je pa ta sistem zelo natančen, kar se izračuna porabe tiče, deluje pa po sistemu a) v Gorkijevem postu.

Floscan NMEA modul, ki ga priklopiš v sistem NMEA in potem gledaš na ekranih, ki to podpirajo.
http://www.floscan.com/html/blue/series ... 21&catid=2
ali pa kar ločen display od istega proizvajalca:
http://www.floscan.com/html/blue/series ... =4&catid=2
Obstajajo verjetno tudi drugi, samo v zadnjem času nisem veliko spremljal.

Glede na ceno kolikor to stane, se mi ne zdi smiselno, saj ko narediš enih 100 ur z barko, ti je že jasno, pri kateri hitrosti barka najbolj optimalno pljuje. Če pa gledaš strogo samo motor pa je nekako projektiran da bi moral delati na nekih 3/4 maksimalnih obratov, drugače so problemi z kopičenjem karbona, pa prevelikem vakumu prek CCV ventila, mazanja, tudi turbine če jo ima, hlajenja itd..., diesel motor bi moral delati približno na 3/4 obratov pri potovalki, sama poraba pa je seveda odvisna od karakteristike trupa, to se pa v praksi hitro vidim kjer naj bi bil optimum.

Pa mimogrede Gorkijev post ni off-topic ampak za pohvalit.

[kasaudio]

Me veseli, da se vsi strinjamo, da je porabo treba meriti in šele nato soditi. Po izkušnjah ki jih imam do sedaj, bi rekel da zgolj pogled na merilnik med plovbo ne zadošča za res objektivno oceno.

Poleg našega monitoring sistema, ki na 5. ruti ni bil vedno vklopljen, mi je porabo od začetka do konca prikazoval Garmin. In nekajkrat sem videl tudi številko 0.57L/NM. Seveda pri pravilni statistiki taka vrednost odleti kot gumb z gat.

V bistvu zgolj merilnika pretoka in hitrosti nista dovolj (sta pa ločnica od gostilniške debate) za neko dobro oceno.

Kakorkoli, navtične sezone je konec, 1. prototip je nekako uspel, zimo bomo izkoristili za nadaljni razvoj in cilj je seveda nek kompleten izdelek za 6. ruto. Tako jaz kot Gorki sva/bova vpeta v družinske obveznosti, ampak pri projektu vztrajava. Idej je veliko, če ta tematika zanima še koga, je vabljen zraven.

[boss]

Stalna tema, res pohvalno, še posebej posamezniki z izčrpnimi nasveti, izkušnjami.

Sam sem naredil takole: poiskal sem porabo motorja glede na obrate ( http://yanmar.com/product/marinepleasur ... asheet.pdf ). Nato pa z povprečno naloženo barko po dokaj mirnem morju testiral; od 1800 obratov po 100 navzgor, za vsako sem počakal cca minuto, da se hitrost stabilizira, ter vpisal v tabelo obrate in hitrost po GPS. Barka je zglisirala pri 18+ vozlih; na 18 je bila ravno na meji, mali valček pa sem padu na 16, pol pa po minuti spet na 18. Pri 19 je pa že bil mir, do 3700. Potem pa sem enostavno preračunal po grafu (poraba/obrati/hitrost) litre na miljo. Najboljše razmerje je bilo pri 19 miljah/2500 obratov/20l, pri manjši hitrosti se je poraba/miljo drastično dvigovala, medtem ko navgor niti ne. Razen proti koncu, med 34 in 38 vozli pa se je spet nenormalno dvignilo (obrati so šli gor, hitrost pa ne toliko...).

Zdaj se vozim nekje med 20 in 22 vozli, po moje optium, tudi zato, ker po mirnem je 22, ko pa malo dvigne pri istem gasu padem na 20 vozlov. In ko grem tankat se na 2600 obratih vozim 22 Knots, nazaj z 200 + litri goriva in 100 vode pa 20... Hkrati, da če preračunam motorne ure in količino nafte, pridem na 15/16litrov na uro, po gps 1l/miljo.

Kaj hočem povedat; so napisali že pred mano, in tudi jaz; strinjam se, da je poraba pomemben faktor pa vendar ne toliko pomemben, da bi se pri razmerju 1/5 glede na ostale stroške splačalo preveč obremenjevat s porabo. Pač spije, kolikor spije, pa če si sam malo pod alkoholnim gasom, verjetno spije (in si zasluži) tudi barka malo več, ker pač nisi sposoben biti nežen in previden na gasu .

In tudi recimo elisa (za motornjače - nas hlapone ); optium je optium, spet pa se pojavi vprašanje, za kakšno uporabo; SR290 zna točno zračunat, pa vendar; eno je potovanje, ko lahko barka počasi izglisira, ne rabi moči temveč čimvečjo hitrost, drugo pa recimo smučanje, ko rabiš čim hitreje povleči smučarja iz vode, še posebej na mono. In spet elisa na prazno barko ali pa 500 kg krame z gorivom in vodo. Zračunaš optimalno eliso za tričlansko familijo in potovanja, pol pa dobiš obisk in barka rabi pol ure da zglisira. A zdaj bom pa vsake pol ure eliso menjal? Raje spijem liter wiskija, verjemite, mi bo čist ravno...

Še ena stvar; če bi obstajala najboljša rešitev, barka, motor, elisa, bi vsi imeli to isto oziroma enako vsi. Tako pa kot smo različni ljudje, različno razmišljamo in imamo različne potrebe, zahteve, tako je toliko različnih variat bark, motorjev, jader... Zato pa smo ljudje komunikativna bitja, diskutiramo, vsak predstavi svojo verzijo, včasih se tudi skregamo , vse v iskanju invidualne najboljše rešitve.

A ne?

[Gaso]

boss, brez zamere, ampak gledati porabo po tabeli ni pravilno.

Saj v tabeli so laboratorijske vrednosti, ki nimajo nič veze z porabo motoja na barki, saj tu niso upoštevane karakteristike barke, pa absorbcija propelerja itd...., edina relevantna poraba je da meriš razliko koliko goriva pride v motor in koliko iz njega, če gre za diesel, na konkretni barki s konkretnim propelerjem.

Oziroma če plastično poenostavim, pri konkretnih obratih ni enaka poraba motorja v leru, ali pa pod obremenitvijo, ali pa če imaš različne propelerje, tisti s slabšo absorbcijo bo pri istih obratih trošil manj goriva, kot tisti z večjo absorbcijo, odvisno je tudi od same barke. Tisti graf je maksimalna moč, ki jo lahko ima motor pri določenih obratih ter pripadajoča poraba, propeler pa nima 100% absorbcije pri npr. pol gasa, tako da dejansko motor deluje z manjšo močjo, kot pa jo prečitaš z grafa, moč z dejansko in na grafu se ujema le pri maksimalnih obratih, ki jih dosežeš na barki, v tisti točki ko motor ni v stanju več povečevati obratov, se pravi je navor na propelerju enak navoru ki ga lahko da motor, točno v tej točki, pa se ujema moč z močjo v tabeli. Za lažjo predstavo, enako je npr. motor v tovornjaku, ko se pelje prazen in ko je polno naložen, pri enakih obratih poraba ni enaka in si čisto nič ne moreš pomagati s tabelo proizvajalca.

[kasaudio]

Boss, tvoja metoda je povsem ok in se z njo načeloma strinjam, ker gre za oceno. To si se lahko šel, ker si imel na razpolago diagram poraba/obrati. Taka zadeva toretično dobro špila, v kolikor imaš pri polnem gasu enake obrate kot je naveden max. v diagramu in če tudi sicer obremenitev motorja na čolnu v odvisnosti od obratov sledi obremenitvi iz katere izhaja diagram.

Da pojasnim kaj mislim; lahko odpreš gas do konca, motor pa bremzaš da več kot 2000 obratov ne doseže -> v tem primeru bo dejanska poraba verjetno precej večja, kot če bi jo odčital iz diagrama pri 2000 obratih.

Laično trdim, da je v tem ekstremnem primeru razhajanje pri dizlih manjše kot pri bencincih.

Se strinjam, da nima smisla porabe na decimalko računat in to tudi ni primarni namen zastavljenega projekta. Osnovni namen je precej širši.

Glede na podatke ki jih navajaš, bi rekel, da se pri tvojem plovilu res ni potrebno ubadati s porabo (in čem drugim tudi ne) ker je vse v optimumu.

Je pa veliko takih, ki nimajo šuškov za take čolne in posledično tudi vse ne špila tako lepo. Če imaš konkretne številke, ti tudi nek ekspert lažje svetuje kaj je narobe in kako ukrepati. In tudi preverit se da, koliko je nasvet stanje izboljšal.

[kasaudio]

Bom se pa potrudil da bom v prototipu dodal še možnost izbora neodvisne in odvisnih spremenljivk v izrisu. Zdaj je neodvisna spr. čas, ker po času se meri.

Tako bom lahko direktno dobil graf poraba(hitrost). Eno meglo vrednosti, ki bodo nakazovale odvisnost. In potem sledi ovrg ekstremov in fitanje.

[Gaso]

kasaudio, moraš najprej vedeti kako se meri poraba/navor/moč na dinamometru, se pravi kako so narejene tabele proizvajalca motorja, pri propelerju pri nižjih obratih motor ni maksimalno obremenjen, ampak je še rezerva.
V razmislek graf ki ponazarja, kdaj je propeler idealen, takrat, ko doseže maksimalne obrate proizvajalca motorja, tu se stikata v tej točki maksimalna moč motorja ki se sklada z grafom moči iz tabel proizvajalca motorja (Engine HP curve), vsa se absorbira v propeler, pri nižjih obratih pa je absorbirana moč manjša. Tudi v primeru propelerja A se moč stika z močjo propelerja ampak pri nižjih obrati, tukaj pa je dejanska moč nižja od tiste na maksimalnih obratih. V primeru propelerja B, pa ne pride do stika moči propelerja z močjo proizvajalca iz tabel, tukaj pa je motor bistveno manj obremenjen in deluje z manjšo močjo, kar je razvidno iz krivulje moči propelerja B, tudi poraba na uro bi bila v tem primeru manjša kot v primeru drugih dveh propelerjev.

in poraba v vseh treh primerih propelerja pri enakih obratih je različna in tudi različna od proizvajalčevih podatkov izmerjenih na dinamometru, saj motor deluje z manjšo močjo, kot bi jo lahko imel pri konkretnih obratih. V cilinder se vbrizgava toliko goriva, da se vzdržujejo obrati, se pravi je odvisno kakšno je breme in od bremena seveda poraba.

Da pojasnim kaj mislim; lahko odpreš gas do konca, motor pa bremzaš da več kot 2000 obratov ne doseže -> v tem primeru bo dejanska poraba verjetno precej večja, kot če bi jo odčital iz diagrama pri 2000 obratih.

S tem se popolnoma strinjam, če pa "dušiš" motor da ne doseže več kot 2000 obratov in povečuješ gas počasi, do točke, ko se obrati ne povečujejo več, ampak se ustavijo na 2000 obratov, pa bo poraba točno takšna kot v tabelah proizvajalca, takrat si dosegel maksimalno obremenitev motorja(Engine HP curve) na teh obratih - 2000rpm in točno to dela dinamometer in točno ta meja, kjer se to zgodi je ta črta iz tabel proizvajalcev, oni to naredijo za cel spekter obratov in merijo. Ni pa takšna situacija na propelerju, razen v točki maksimalnih obratov, kjer se mora zgoditi ravno to, da je motor maksimalno izkoriščen in idealno je da ti propeler na maksimalnih obratih tako "zaduši" motor, da se obrati ne povečujejo več.

Seveda pa so tvoji grafi tudi edina pravilna meritev porabe barke s konkretnim motorjem in propelerjem, treba je gledati porabo barke na prevoženo miljo in iskati optimalno porabo, ne pa voziti na obratih, ki so optimalni na dinamometru, se pravi po tabelah proizvajalca. V primeru tabel, je res optimalno, če bi bil motor maksimalno obremenjen na teh obratih, vendar zaradi absorpcije propelerja ni maksimalno obremenjen, zato je treba upoštevati tudi karakteristike plovila in propelerja. Vse pa se lepo upošteva, če narediš meritev tako kot si jo ti naredil na svojem plovilu. Tabele proizvajalca so uporabne le za izbiro motorja in propelerja za konkretno barko nič drugega.

[kasaudio]

Ja vidim, da sem malo narobe razumel dinamometrične grafe oz postopek kako se jih dobi. Me je na nastalo nerazumevanje tudi Gorki preko ZS opozoril. Me je zbegalo par stvari s katerimi se srečujem pri razvoju projekta.

Bi se res mogu s pepelom posut, ker z Gorkijem sva že precej let nazaj naredila dinamometer za modelarske letalske motorje in takrat smo motor na full gnali, bremzali in beležili obrate in vrtilni moment.

Hvala za nazorno pojasnilo in obnovitev znanja.