Rjavenje pod inox ograjo

[gregor.n]

Ne gre za titan, ampak za veleprodajo in 8 knipingov

[SR 290]

Morš več zaslužit.

[weta]

nekateri na tem forumu bi ti svetovali, da ne delaj sam, temveč poišči majstra, ki to obvlada, ti pa ta čas delaj tisto kar znaš in poskušaj zaslužiti dovolj, da boš majstra plačal. Ker le tako bo sploh še ostalo kaj majstrov, ki nam bodo lahko kdaj kaj delali., sicer zna biti, da bodo od lakote pomrli.

[kr3mn1]

Nič plašenja, le odgovor kaj bi bilo boljše od ASI 316.

316 Ti ali 316L sta slabše odporna na korozijo kot navaden 316, ampak preneseta pa višje temperature.
Od tega kar se dobi na trgu je skoraj edino Titan boljši od ASI 316 in mislim, da so vijaki A4 ravno iz tega 316 inoksa.
Mar ne bi bilo bolje za popravilo dat not metričnih vijakov z široko podložko in matico, vse skupaj pa vlepit z Kentom? Samorezni vijaki v fiberglas že prvič slabo primejo, drugič je zelo vprašljivo, tretjič pa skoraj ne gre več.

316 je A2 vijak kolega.. (1,4316)

1,4316 X2CrNi19-9, kar je običen A2 (brez Mo in ostalih ligurnih elementov)
1,4404 X2CrNiMo17-12-2 je 4A (AlSI 316L - za tekstilno, kemično, celulozno..)
1,4571 X6CrNiMoTi17-12-2 je tudi 4A (kemijska industrija, tlačne posode, odporno na kisline)

ravno bratno kot si napisal. Pri tem da so 4A za hladna nakrčevanja itd...so v vsakem primeru boljše za morsko vodo kot pa 316.

[kr3mn1]

Pol plače za 8 šraufov , pa sej niste normaln, kake bedarije pišete in ljudi plašite...
Pa za bencin do veleprodaje bo dal več kot za tek kur..vih 8 šraufov

očala natakni pa še enkrat preberi prvi prispevek. ne vem kje si najdu osem vijakov, mislim da bo počasi za bencin in malco razlike nabral. sploh če si po pošti da poslat.

[SR 290]

Aisi 304, Aisi 304L in Aisi 321 so A2

Aisi 316, Aisi 316L in Aisi 315Ti so A4
Če me spomin ne vara je pri običajnih temperaturah Aisi 316 najodpornejši na korozijo slane vode, pri temperaturah nad 60 oC ali 80 oC je 316L boljši, ker vsebuje manj ogljika in se karbidi nimajo kam vezat. Aisi 316Ti se pa lažje vari in je odpornejši na visoke temerature. Če me spomin ne vara so celo izpušne šobe nekaterih reakcijskih motorjev iz tega materiala.

Če se motim me popravite.

[klemzi]

Definitivno privijači bitve z vijakom in matico, spodaj podloži čim večjo podložko, lahko narediš takšno, ki pride cez celo bitvo. Tukaj ne varčuj, da ne boš imal kdaj čolna tam, kjer si ne želiš.

RF vijake kupi v Kammu, meni še niso nobeni prerjaveli ali rjaveli.

Preden boš začel šraufat, vsak vijak potolci z kladivom, potem šele odvijači.

lp klemen

[kr3mn1]

Aisi 304, Aisi 304L in Aisi 321 so A2

Aisi 316, Aisi 316L in Aisi 315Ti so A4
Če me spomin ne vara je pri običajnih temperaturah Aisi 316 najodpornejši na korozijo slane vode, pri temperaturah nad 60 oC ali 80 oC je 316L boljši, ker vsebuje manj ogljika in se karbidi nimajo kam vezat. Aisi 316Ti se pa lažje vari in je odpornejši na visoke temerature. Če me spomin ne vara so celo izpušne šobe nekaterih reakcijskih motorjev iz tega materiala.

Če se motim me popravite.

razlika med A2 in A4 je v molibdenu. In prepisano je bilo direkt iz knjige slovenska jekla - ne stric google.

Razlika med V2A in V4A je prisotnost ligurnih elementov, razdelujoč samo ime na V za Versuch(poizkusno litje) 2 (ligurna elementa) in A za avstenit. je takoj jasno da so vsa "ne"rjavna jekla ki imajo samo 2 elementa 2A. Prav tako je molibden tisti, ki dvigne nerjavna jekla nad mejo, kjer močneje korodirajo zaradi kislin (morska voda). izpušne šobe so pa bile povečini iz PK2 ali PK3 (1.4021)

nobeno "nerjavno" jeklo pa ni 100% odporno proti rjavenju. Samo eni so bolj, eni so manj.

lp

[waterski]

Ko boš nove vijake "šraufal" to počni z "nekontaminiranim" orodjem. Mnogokrat inox vijaki rjavijo v delu kjer pridejo v stik s "starim" orodjem na katerem so sledi obrabljenih vijakov in ravno te sledi rjavijo.

[janadino]

Najboljše da čoln prodaš, moje mnenje. Če se vsi pri ženskah tako zraven spravljate, vam jih tričetrt itak pobegne.



Jaz bi dal pač RF vijake in jih po koncu sezone, če bi malo zarjaveli očistil z solno kislino in takoj spral z vodo. Potem bi vse skupaj spoliral z polirno pasto, ker s tem zaščitiš vijake in tam okoli kjer rjavi pa bo mir. Spomladi še enkrat spoliraš pa je to to.
Vijake pa probaj odviti z izvijačem, po katerem pred odvitjem potolči z kladivom in mora iti. Udari pa kar močno, saj nima kaj počiti. Pa ne z 5 kilskim.

[H2O]

nekateri na tem forumu bi ti svetovali, da ne delaj sam, temveč poišči majstra, ki to obvlada, ti pa ta čas delaj tisto kar znaš in poskušaj zaslužiti dovolj, da boš majstra plačal. Ker le tako bo sploh še ostalo kaj majstrov, ki nam bodo lahko kdaj kaj delali., sicer zna biti, da bodo od lakote pomrli.

Ne bodo pomrli od lakote... zaprli bodo štacuno in počeli kaj drugega

[kocka]

Osebno vsak vijak, ki ga privijačim na čoln tudi namažem z mastjo tako manj pušča sledi rje in še lažje ga je odvit, sem pa tudi že naletel na šparovce, ki so kar navadne not dajal.

[Kepca]

No se je tema kar razvila ... pa še posvinjala se ni preveč.

Najlepša hvala vsem za podane predlog in rešitve in predvsem za to, da delite znanje in izkušnje.

Zopet več vem in zato imam rad to družbo, ki na smiselno vprašanje poda smiselne odgovore in rešitve - tako strokovne, kot tiste, ki so plod izkušenj in učenja na napakah.

Bom naredil rezime, kako je šlo, ko se lotim, pa tudi to bom sporočil, koliko šravfov bom polomil, kako jih bom spravil ven, in seveda, koliko me bodo ti vijaki koštali ... mislim, da bo to najmanjši strošek, ki se ti lahko zgodi na čolnu, ko se spraviš kaj popravljat ali izpopolnjevat.

Sem bil pa prijetno presenečen, ko sem pisal proizvajalcu (Ranieri) za nove plastične podloge, ki pridejo pod stebričke ograje in pod bitve in so mi že naslednji dan poslali odgovor, da naj jim samo sporočim naslov in mi jih bodo poslali - brezplačno (no zdaj čakam na paket in upam da res pride).

Lp,
Boštjan

[H2O]

Zakaj jim pa ne rečeš še za boljše vijake?

[Wisdom]

Hoj!

Vijake bi veljalo poizkusiti odviti tudi na način, da se prej zamrznejo. Pri tem se bo vijak skrčil. Nato bi ga pustil, da se sam segreje na temperaturo okolice. To bi ponovil trikrat. Skoraj gotovo je, da bi potem vijak pri odvijanju popustil. Je pa pri tem potrebne dosti potrpežljivosti. Najboljše bi bilo za to uporabiti suhi led (CO2).

Je pa tukaj zanimiva debata okoli tega.